| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 5 / 5
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
NAČELO SORAZMERNOSTI PRAVIC PRI POGODBI O ZAPOSLITVI S KRAJŠIM DELOVNIM ČASOM
Magdalena Mirkac, 2010, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi je iz različnih vidikov predstavljen krajši delovni čas. Najprej sem predstavila pravne podlage, ki se nanašajo na delo s krajšim delovnim časom in sicer najpomembnejše vire, sprejete s strani MOD in ES, na podlagi katerih krajši delovni čas ureja tudi naša zakonodaja. Nadalje pa me je zanimal predvsem Zakon o delovnih razmerjih in 64., 65., in 66. člen tega zakona. Na začetku so opredeljeni še osnovni pojmi, značilnosti pogodbe o zaposlitvi s krajšim delovnim časom in posebnosti pri sklepanju takšnih pogodb. V osrednjem delu pa se osredotočim predvsem na načelo sorazmernosti pravic (pro rata temporis). V zvezi z načelom sorazmernosti nadalje predstavljam pravice delavca, ki mu gredo iz delovnega razmerja in prikažem katere so deljive in katere nedeljive. Zaradi celostnega pregleda krajšega delovnega časa pa obravnavam še krajši delovni čas v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju in predpisi o starševskem varstvu in izpostavim, da načelo sorazmernosti v teh primerih ne velja. Na koncu so na kratko razložene še možnosti in posebnosti, če se delavec zaposluje pri več delodajalcih ali če sklene pogodbo o zaposlitvi z dopolnilnim delom itd. Diplomsko delo pa zaključim z orisom aktualnih dogajanj povezanih s krajšim delovnim časom in primerjalnopravnim pregledom.
Keywords: Delo s krajšim delovnim časom, konvencija MOD št. 175, direktive ES, načelo sorazmernosti, deljive in nedeljive pravice, part-time zaposlitve pri več delodajalcih, dopolnilno delo, krajši delovni čas v posebnih primerih, krajši delovni čas v Evropski Uniji.
Published: 10.03.2010; Views: 3513; Downloads: 520
.pdf Full text (655,16 KB)

2.
FLEKSIBILNE OBLIKE ZAPOSLOVANJA V REPUBLIKI SLOVENIJI
Lea Tomažič, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Zaradi sprememb na globalnem trgu dela in problema brezposelnosti se v Evropi kot odgovor na nastale razmere razvijajo in vedno bolj uveljavljajo nove oblike zaposlovanja. Skupaj z drugimi vidiki in instrumenti fleksibilnosti, ki bodo potrebni za reševanje bodočih izzivov in tveganj, so fleksibilne oblike zaposlovanja pomemben instrument, ki ga bo potrebno kontinuirano prilagajati. Z izrazom fleksibilno zaposlovanje se označuje številne raznovrstne delovno pravne položaje, katerih skupna značilnost je, da delavec opravlja delo za drugega zunaj tipičnega delovnega razmerja za nedoločen čas, s polnim in enakomerno razporejenim delovnim časom ter na delovnem mestu pri delodajalcu. Medtem ko imajo delavci s standardno pogodbo o zaposlitvi dostop do vseh sistemov socialne varnosti in so v dobrem pravnem položaju glede vrste in obsega pravic, se postavlja vprašanje položaja t.i. fleksibilnih delavcev. Ideja, ki se vse pogosteje pojavlja je povezava med fleksibilnostjo zaposlitve na eni strani in varnostjo delavcev na drugi strani. Ravnovesje, ki ga bo potrebno vzpostaviti, pomeni pravo razmerje med fleksibilnostjo zaposlitve, ki naj bi jo omogočali instituti delovnega prava, in varnostjo zaposlitve v povezavi z instituti sistema socialne varnosti. Oblike fleksibilnega zaposlovanja, ki predstavljajo atipične oblike zaposlitve v okviru delovnega razmerja v Republiki Sloveniji so: zaposlitev za določen čas, začasno delo prek agencij za zagotavljanje dela, zaposlitev s krajšim delovnim časom in delo na domu. V ta okvir so vključene tudi posamezne specifične oblike, kot je delna upokojitev, dopolnilno delo in delitev delovnega mesta v okviru zaposlovanja s krajšim delovnim časom ter delo na daljavo kot posebna oblika dela na domu. Kljub zakonskim možnostim se v literaturi pogosto navaja, da je v Sloveniji fleksibilnost zaposlovanja omejena. Kot kažejo statistični podatki, pa postaja trg dela v Sloveniji vse prožnejši, saj so vse fleksibilne oblike zaposlovanja v porastu. Teorija in različne raziskave izkazujejo, da največje breme obravnavanih oblik zaposlitve nosijo ženske, mladi, starejši delavci in druge ranljivejše oziroma zapostavljene skupine delavcev. Podatki kažejo, da so na trgu dela te skupine pogosteje zaposlene za določen oziroma krajši delovni čas, spremljajo pa jih tudi manjše plačilo, manjše ugodnosti in možnosti za napredovanje ter manjša socialna varnost. Pri ukrepih za spodbujanje fleksibilnega zaposlovanja je zato potrebno posebne napore vložiti v to, da bodo ti ukrepi čim bolj nevtralni. Vpogled v ureditev obravnavane tematike v Zvezni republiki Nemčiji izkazuje stanje, podobno slovenskim razmeram na trgu dela. Tudi v Nemčiji poznajo omenjene oblike fleksibilnega zaposlovanja, katerih delež v zadnjem času kontinuirano narašča. Njihova pravna ureditev se lahko v več segmentih primerja s slovensko, kljub podobnosti pa obstajajo določene specifičnosti, ki v slovenskem pravnem redu niso zajete.
Keywords: fleksibilne oblike zaposlovanja, atipične oblike zaposlitve, prožna varnost, zaposlitev za določen čas, zaposlitev preko agencij za zagotavljanje dela, zaposlitev s krajšim delovnim časom, delo na domu, delo na daljavo, fleksibilne oblike zaposlovanja v Zvezni republiki Nemčiji
Published: 07.04.2011; Views: 5293; Downloads: 766
.pdf Full text (1,31 MB)

3.
OBLIKE KRAJŠEGA DELOVNEGA ČASA IN PRAVICE PRI POGODBI O ZAPOSLITVI S KRAJŠIM DELOVNIM ČASOM
Nataša Kamnikar, 2012, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi sem predstavila zaposlitev s krajšim delovnim časom, ki je ena izmed oblik fleksibilnega zaposlovanja. Za krajši delovni se odločajo predvsem ženske zaradi starševstva in pa iskalci prve zaposlitve (predvsem mladi), ki šele vstopajo na trg delovne sile. Povečuje pa se tudi delež starejših, ki še ne želijo zapustiti trga delovne sile in se zato odločajo za delno upokojitev. Pospeševanje zaposlovanja za krajši delovni čas je tudi eden izmed ukrepov aktivne politike zaposlovanja, ki ga v okviru zavoda za zaposlovanje uvaja država z namenom zmanjševanja števila brezposelnih.
Keywords: Ključne besede: delo s krajšim delovnim časom, fleksibilnost, delovno razmerje, delovno pravna zakonodaja.
Published: 10.08.2012; Views: 1363; Downloads: 192
.pdf Full text (1,01 MB)

4.
USKLAJEVANJE POKLICNEGA IN DRUŽINSKEGA ŽIVLJENJA
Matjaž Škafar, 2014, undergraduate thesis

Abstract: V današnjem sodobnem svetu je vedno manj časa za družinsko življenje, saj je vse več poklicnega dela, pehanja za zaslužek in kariero ter prizadevanj za doseganje čim boljših rezultatov organizacij. Skrb in nega starostnikov je postala zaradi podaljševanja življenjske dobe pomembnejša kot v preteklosti, prav tako pa so tukaj tudi otroci in mladostniki, ki jim lahko starši zaradi zaposlitve namenjajo manj časa in posledično se mnoga sodobna družinska razmerja rahljajo, kar vodi spet v nove težave. Za uspešno življenje posameznika je uskladitev poklicnega in družinskega življenja ključnega pomena, kar prihaja še toliko bolj do izraza v zadnjih desetletjih zaradi sprememb, ki jih doživlja naša družba. Prav zaradi tega sem se odločil, da si bom za temo svojega diplomskega dela izbral usklajevanje poklicnega in družinskega življenja ter se poskušal čim bolje seznaniti s to problematiko. V nalogi sem opredelil pojma poklicno in družinsko življenje, vlogo države pri tem, opis te problematike v direktivah EU in sodni praksi SEU. Predstavil sem tudi nekaj modelov držav pri usklajevanju poklicnega in družinskega življenja. V nadaljevanju diplomske naloge sem predstavil, na osnovi pravnih aktov in strokovne literature, usklajevanje poklicnega in družinskega življenja v Sloveniji in koncu predstavil primer takega usklajevanja v konkretni organizaciji v Sloveniji, to je v podjetju Saubermacher& Komunala d.o.o. iz Murske Sobote. V sklepu sem podal lastne ugotovitve, ki so rezultat opisanega proučevanja poklicnega in družinskega življenja.
Keywords: Delo s krajšim delovnim časom, diskriminacija, nosečnost, poklicno in družinsko življenje, starševstvo, uspešno življenje posameznika.
Published: 02.12.2014; Views: 765; Downloads: 209
.pdf Full text (251,71 KB)

5.
KRAJŠI DELOVNI ČAS
Helena Polič Kosi, 2016, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi obravnavam delovno razmerje za krajši delovni čas. Slovenska zakonodaja ureja dve obliki delovnega razmerja s krajšim delovnim časom. Prva oblika je klasična part-time zaposlitev, do katere pride na podlagi soglasja volj delavca in delodajalca. Razlogi za takšno delovno razmerje so lahko tako na strani delavca, kot tudi na strani delodajalca. Bistveni za to obliko sta načelo sorazmernosti ter prepoved diskriminacije. Druga oblika so primeri dela s krajšim delovnim časom, ko posebni zakoni določajo pravico delavca, da dela s krajšim delovnim časom, bodisi zaradi invalidnosti, zdravstvenih razlogov ali starševstva. Za to obliko je značilno, da se to razmerje približuje delovnemu razmerju za polni delovni čas. Sama pravica do dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva je posebni ukrep, v sodni praksi poimenovan pozitivna diskriminacija. V nalogi obravnavam odprta vprašanja, ki se nanašajo na krajši delovni čas, med katerimi so delo nad dogovorjenim krajšim delovnim časom, plačilo za delo nad dogovorjenim krajšim delovnim časom ter opravljanje dela poleg sklenjene pogodbe o zaposlitvi za krajši delovni čas. V nalogi sem posebej poudarila primere zlorab, ki se dogajajo v praksi. Za obe obliki delovnega razmerja za krajši delovni čas sem v nalogi primerjalno prikazala ureditev v Avstriji.
Keywords: Krajši delovni čas, krajši delovni čas zaradi starševstva, načelo sorazmernosti, prepoved diskriminacije, delo nad dogovorjenim krajšim delovnim časom, prikrito delovno razmerje, posebni ukrepi kot pozitivna diskriminacija
Published: 20.09.2016; Views: 1597; Downloads: 278
.pdf Full text (1,30 MB)

Search done in 0.14 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica