| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 294
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
PRIMERJAVA OBDAVČITVE KAPITALSKIH DOBIČKOV FIZIČNIH IN PRAVNIH OSEB MED SLOVENIJO IN SRBIJO
Zlatko Djuričić, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Za državo je pobiranje davkov izrednega pomena, za zavezance pa je le-to povečini neugodno, saj so davčne stopnje visoke. Z institutom davčnih olajšav država poskuša omiliti negativni učinek pobiranja davkov pri zavezancih ter jih vzpodbuditi k prijavi in plačilu davkov. Pomemben vir Slovenskega in Srbskega državnega proračuna je tudi davek od kapitalskih dobičkov fizičnih in pravnih oseb. Pomemben je predvsem z vidika gospodarskega razvoja, saj v današnjem času globalizacije in mednarodne trgovine vedno več subjektov (fizičnih in pravnih oseb) poskuša prodreti na tuje trge z namenom povečanja konkurenčnosti ter zaradi doseganja dobičkov z vlaganji na tuje trge. Zakonodaja s področja davkov ima velik pomen pri odločitvi posameznika ali pravne osebe ali in v katerih državah bo ustvarjal svoj kapital. Osnovni interese vsakega subjekta je zagotovo ustvarjanje čim večjega kapitalskega dobička obremenjenega s čim nižjimi davki. Davčni ureditvi obdavčitve kapitalskih dobičkov v Sloveniji in Srbiji sta si deloma različni, kar povzroča različne davčne obremenitve zavezancev za davek iz dobička ter posledično tudi drugačne finančne učinke, ki jih imata za proračune obeh držav. Za vse države, tudi Slovenijo in Srbijo, je v času recesije ter finančne in gospodarske krize pomembno, da s ciljem gospodarskega razvoja in zmanjševanjem stopnje brezposelnosti ustvarijo ugodno davčno klimo tudi za ustvarjanje kapitalskih dobičkov.
Keywords: davek, dohodnina, davek od dohodka pravnih oseb, dobiček iz kapitala, dvojna obdavčitev
Published: 18.03.2021; Views: 64; Downloads: 7
.pdf Full text (426,57 KB)

2.
GLOBALIZACIJA, ŠKODLJIVA DAVČNA KONKURENCA IN GLOBALNA FINANČNA KRIZA
Mina Pernat, 2015, master's thesis

Abstract: Globalizacija in prosti pretok kapitala spodbujata davčno konkurenco med državami. Večina ekonomistov podpira globalizacijo. Za države pa je težje ohranjati visoke davčne stopnje, če želijo ostati konkurenčne. S tem, ko postajata kapital in delovna sila bolj mobilna, se mednarodna davčna konkurenca povečuje. Številne države so se odzvale na globalizacijo z znižanjem davkov za privabljanje tujih naložb in spodbujanje rasti. Davčna stopnja davka od dohodka pravnih oseb se je od leta 1995 do leta 2012 zniževala, kar je lahko posledica davčne konkurence. Zniževanje davkov in druge davčne ugodnosti privabljajo tuje investitorje, istočasno pa znižujejo javnofinančne prihodke. Davčna konkurenca ima kakor vsaka oblika konkurence tako pozitivne kot negativne učinke. Negativni učinki se kažejo v izkrivljanju pretoka kapitala, pozitivni učinki pa v gospodarski rasti. Zaradi negativnih učinkov škodljive davčne konkurence sta se OECD in EU usmerili k vzpostavljanju iniciativ omejevanja škodljive davčne konkurence.
Keywords: davčna konkurenca, škodljiva davčna konkurenca, globalizacija, davek od dohodka pravnih oseb, finančna kriza
Published: 18.03.2021; Views: 74; Downloads: 10
.pdf Full text (1,33 MB)

3.
Davek od dobička iz kapitala nepremičnin in oddajanja premoženja v najem v Sloveniji, Rusiji in Veliki Britaniji
Sabina Težak, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Davek od dobička iz kapitala in davek od dohodka iz oddajanja premoženja v najem sta pomembna davka, ki ju upoštevamo pri prometu nepremičnin. Zakonu o dohodnini je pravna podlaga teh zakonov in nam pove kdo so zavezanci za plačilo davka, predmeti obdavčitve in olajšave ter oprostitve plačila davkov. V tem delu diplomskega projekta se osredotočamo na davek od dobička iz kapitala in na davek od dohodka iz oddajanja premoženja v najem v Sloveniji, Rusiji in Veliki Britaniji. Davčni in pravni sistemi se v teh državah razlikujejo, prav tako pa so velike razlike v davčnih stopnjah. V sistemih zasledimo razne olajšave, ki zmanjšujejo davčne stopnje in s tem znižajo samo plačilo davka. Posebnost te diplomske naloge je v tem, da v nobeni državi ni enak davčni sistem in ni enake davčne stopnje. Diplomski projekt tako odgovori na vprašanja posebnostih višine davčnih stopenj in katere olajšave in oprostitve lahko zasledimo v posameznih državah. Izdelali smo primerjalno analizo davka od dobička iz kapitala in davka od dohodka iz oddajanja premoženja v najem med Slovenijo in Rusijo ter med Slovenijo in Veliko Britanijo.
Keywords: davek, dobiček iz kapitala, dohodek iz oddajanja premoženja v najem, davčna stopnja
Published: 23.11.2020; Views: 225; Downloads: 44
.pdf Full text (622,10 KB)

4.
Ustanovitev in obdavčitev samostojnega podjetnika: primerjava med slovenijo in severno makedonijo
Aleksandra Kovacheva, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Samostojni podjetnik je oblika podjetja, ki je velikokrat najprimernejša za začetek podjetniške kariere, predvsem zato, ker ni začetnega kapitala. Samostojni podjetnik je ena od pravnoorganizacijskih oblik, v katerih se lahko opravlja pridobitna dejavnost. Ta oblika podjetnika je najprimernejša za mlade ljudi, ki želijo samostojno začeti svojo karierno pot in postati del podjetniškega sveta. Ta diplomski projekt je na nek način pripravljen kot priročnik in je lahko zelo uporaben za pridobivanje osnovnih podatkov in informacij na poti pridobivanja statusa. Vsi ti podatki bodo primerjani med dvema državama: Slovenijo in Severno Makedonijo. Predvsem bodo primerjani podatki o načinu ustanovitve, o pravicah, obveznostnih in obdavčitvi s.p.
Keywords: samostojni podjetnik, ustanovitev, obdavčitev, davek od dohodka iz dejavnosti, Severna Makedonija
Published: 17.11.2020; Views: 146; Downloads: 23
.pdf Full text (911,22 KB)

5.
Razlike med ugotavljanjem poslovnega izida za potrebe letnega računovodskega poročanja in za potrebe davčnega obračuna
Andrea Tot, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga prikazuje razlike med poslovnim izidom in davčnim obračunom. Osnova slednjega so prihodki in odhodki, ugotovljeni v skladu s Slovenskimi računovodskimi standardi in prikazani v izkazu poslovnega izida, ki je nato tudi sestavni del letnega poročila in ga zatem prilagodimo predpisom Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb. V diplomski nalogi so podrobno opisani tudi poslovni izid ter vrste prihodkov in odhodkov, predstavljen pa je tudi davči obračun. Cilj podjetij je čim večji dobiček, ki ga nato lahko porabijo za svojo rast in razvoj, zato ta posledično stremijo k optimiranju davčne obveznosti. Delo diplomske naloge je namenjeno vsem, ki bi se radi v prvi vrsti seznanili s poslovnim izidom in njegovimi sestavinami ter davčnim obračunom, in pa vsem, ki bi radi spoznali razlike med njima.
Keywords: poslovni izid, davčni obračun, davek od dohodka pravnih oseb
Published: 11.11.2020; Views: 159; Downloads: 50
.pdf Full text (3,04 MB)
This document has many files! More...

6.
Primerjalna analiza zakonske ureditve davčnega svetovanja v izbranih državah članicah eu
David Črešnik, 2020, master's thesis

Abstract: V svetu, ki stremi k neprestanemu razvoju in tehnološkemu napredku, se razvijajo različne nove dejavnosti, ki nastajajo ob zaznanih potrebah na trgu. Ena izmed modernih dejavnosti je davčno svetovanje, ki se je v obliko, kot jo poznamo danes, preoblikovalo pred nekaj desetletji. Poklic davčnega svetovalca je postal nujen, saj podjetja ob neprestano spreminjajoči se davčni zakonodaji pomoč pogosto iščejo pri zunanjih izvajalcih, ki so ustrezno strokovno usposobljeni. Davčni svetovalec je tisti, ki rešuje davčne probleme in upravlja ter načrtuje davčne obveznosti zavezanca. V različnih državah se davčni svetovalci tudi različno imenujejo, vendar opravljajo enaka oz. podobna dela. Velika razlika med državami je v zakonski ureditvi področja. Nekatere države imajo popolnoma reguliran sistem in davčni svetovalci morajo izpolnjevati pogoje, da lahko izvajajo svojo dejavnost. Vstopni pogoji so običajno ustrezna izobrazba ekonomske ali pravne smeri, delovne izkušnje in opravljen strokovni izpit. Obstaja pa dosti več držav, v katerih davčno svetovanje ni zakonsko urejeno in običajno ni vstopnih omejitev za opravljanje poklica, ker nimajo zakonodaje, ki bi definirala, kdo lahko opravlja ta poklic. Najbolj pogosto se z dejavnostjo v teh državah ukvarjajo računovodje, pravniki in drugi strokovnjaki z ekonomskega ali pravnega področja. Magistrsko delo je namenjeno primerjavi ureditev poklica davčnega svetovalca v izbranih državah. Na podlagi raziskovanja temeljne hipoteze se je ugotovilo, da so v Sloveniji vzpostavljeni temelji za implementacijo zakonodaje na področju davčnega svetovanja. Zakonska ureditev bi vsekakor prinesla več koristi kot slabosti. Evropske države z zakonsko urejenim sistemom, kot so Avstrija, Češka, Poljska in Slovaška, so se pri vzpostavitvi zakona o davčnem svetovanju zgledovale po Nemčiji, zato bi Slovenija pri ureditvi poklica davčnega svetovalca lahko prav tako sledila nemški praksi.
Keywords: davčno svetovanje, zbornica davčnih svetovalcev, zakon o davčnem svetovanju, davčni svetovalec, davčna zakonodaja, davčno pravo, davek na dodano vrednost, dohodnina, davek od dohodka pravnih oseb, siva ekonomija
Published: 20.08.2020; Views: 255; Downloads: 37
.pdf Full text (1,14 MB)

7.
Obdavčitev dediščin in daril v Republiki Sloveniji
Pina Kač Silić, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Davki nas spremljajo na vsakem koraku vsakdanjega življenja – kot državljani Republike Slovenije (v nadaljevanju RS) moramo plačati davek na hrano, pijačo, dohodek, nepremičnine, premičnine pa tudi na dediščine in darila. Vsak v življenju vsaj enkrat nekaj podeduje ali dobi kot darilo, kar pomeni, da je dolžan plačati davek. Kakšen davek in višino le-tega določuje predvsem od koga so dediščino oziroma darilo prejeli. V RS so davki na dediščine in darila urejeni v Zakonu o davku na dediščine in darila (v nadaljevanju ZDDD), ki je pričel veljati 1. januarja 2007. Določbe tega zakona so prilagojene razmeram sodobnega sveta in novim oblikam celote premoženjskopravnih razmerij, katerih predmet je darovanje oziroma dedovanje. Členi tega zakona določajo od predmeta obdavčitve, davčnega zavezanca do davčnih stopenj in davčnih oprostitev. Dediči oziroma obdarjenci so razvrščeni v ustrezne dedne rede, ki so določeni po ZDDD. Ti dediči spadajo v pojem davčnih zavezancev za davek na dediščine in darila, ki so lahko bodisi fizične osebe ali civilno-pravne osebe. S tem davkom je obdavčeno premoženje, ki ga fizična ali civilno-pravna oseba prejme kot dediščino ali darilo. Zato davek na dediščine in darila sodi med premoženjske davke. Pri tem mora obstajati tudi davčna obveznost in/ali pravni naslov za prenos lastninske pravice. Stopnja davka, ki ga davčni zavezanec mora plačati, je odvisna od tega, v kateri dedni red je uvrščen. Tako velja dodati, da ta vrsta davka spada med osebne davke, saj se pri odmeri le-tega upoštevajo okoliščine zavezanca (na primer bližina sorodstva). Teh in drugih pojmov, ki sodijo na področje davka na dediščine in darila se bom globje dotaknila v diplomskem delu, zaključila pa bom s sklepnim delom, ki sestoji iz osnovnih ugotovitev in sklepnih misli.
Keywords: davek, dediščine in darila, davčna obveznost, davčni zavezanec, davčna stopnja, davčne oprostitve
Published: 20.12.2019; Views: 797; Downloads: 64
.pdf Full text (262,87 KB)

8.
Primerjava davčnega vidika dohodka iz zaposlitve v sloveniji in na švedskem
Katja Kolarič, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Dohodnina je eden od velike trojice davkov, ki ga poznajo skoraj vse države zahodnega sveta. Praviloma velja za pomemben javnofinančni vir. Pravno podlago za pobiranje tega davka predstavlja Zakon o dohodnini, ki določa, kdo sploh so zavezanci za dohodnino, vire dohodkov, predmet obdavčitve ter oprostitve plačila dohodnine. V nalogi diplomskega projekta se osredotočamo na dohodke iz zaposlitve in z njimi povezane davke. Obravnavamo področje davkov iz zaposlitve v Sloveniji in na Švedskem. Slednji državi imata enako stopnjo splošnega davka, to je 22 %. V obeh državah veljajo podobni zakoni, ki obravnavajo področje plač. V Sloveniji se davek plačuje na državnem nivoju, na Švedskem pa najprej na lokalnem oziroma občinskem in šele nato na državnem nivoju. Višina davka iz zaposlitve je različna, prav tako državni zakoni obravnavajo različne davčne olajšave in prispevke, ki jih plačujemo kot delojemalec oziroma delodajalec. Diplomska naloga odgovori na vprašanja višine in obdavčitve plač v Sloveniji in na Švedskem. Ugotovili smo, kakšen je strošek plače ob istem izplačilu na Švedskem in kakšen v Sloveniji. Izdelali smo primerjalno analizo obdavčitve povprečne višine bruto plač v obeh državah
Keywords: davek, dohodek iz zaposlitve, dohodnina, davčna olajšava, plača
Published: 17.12.2019; Views: 375; Downloads: 75
.pdf Full text (1,47 MB)

9.
Ukrepi za preprečevanje možnosti erozije davčne osnove in preusmeritve dobička ter njihov vpliv na poslovanje multinacionalnih podjetij
Tatjana Svažič, 2019, master's thesis

Abstract: Na vse odmevnejše primere spornih davčnih praks skupin mednarodnih podjetij, ki imajo za rezultat nepravično obdavčitev dobičkov v primerjavi z ostalimi podjetji ter enormen izpad davčnih prihodkov držav, v katerih dejansko poslujejo, so se mednarodne organizacije in zakonodajalci odzvali s predlogi in uvedbo ukrepov za preprečevanje škodljivih davčnih praks, tj. erozije davčne osnove in prenašanja dobička (t. i. BEPS). V nalogi najprej predstavljamo problem, katere so škodljive davčne prakse mednarodnih podjetij, ki se z novimi ukrepi na področju mednarodnega davčnega prava poskušajo zajeziti. Osredotočamo se na prakse, ki jih v ospredje kot ključne izpostavljajo ti ukrepi. To so zlasti poslovanje prek davčnih oaz, manipulacije s TC-ji, zlorabe mednarodnih davčnih konvencij, manipulacije z neopredmetenimi sredstvi, zlorabe opredelitve stalne poslovne enote in davčna inverzija. Po predstavitvi izbranih spornih in škodljivih davčnih praks mednarodnih podjetij povzemamo ukrepe, ki jih je v okviru akcijskega načrta za preprečevanje BEPS oktobra leta 2015 predstavila Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj. Institucije EU so ob zavedanju, da je na notranjem trgu Evropske unije potreben enoten pristop, ukrepe pozdravile in k njim še odločneje pristopile s paketom za preprečevanje izogibanja davkom, ki ga kratko predstavljamo. Slovenija nove rešitve oz. ukrepe uvaja predvsem z implementacijo ukrepov, ki jih predvidevajo področne Direktive EU, zato je posledično tudi v slovenski davčni zakonodaji precej novosti, ki zadevajo poslovanje podjetij, zlasti tistih, ki so del mednarodne skupine podjetij. Vsi predvideni ukrepi bodo bistveno vplivali na poslovanje mednarodnih podjetij. Ta bodo morala davčnim učinkom svojega poslovanja posvečati več pozornosti kot kdaj koli prej. Medtem ko je vpliv ukrepov za preprečevanje BEPS na poslovanje MNP-jev razmeroma negativen, zlasti z vidika ohranjanja dosedanje ravni dobičkov, pa je prav tako dvomljiv učinek ukrepov na celotno gospodarstvo.
Keywords: BEPS, OECD, mednarodno davčno pravo, davki, KIDO, ATAD, davčno načrtovanje, prenos dobičkov, erozija davčne osnove, davek od dohodkov pravnih oseb
Published: 23.10.2019; Views: 473; Downloads: 75
.pdf Full text (2,77 MB)

10.
Kanaliziranje finančnih sredstev v davčne oaze
Rok Guček, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Davčne oaze so države z veliko stopnjo tajnosti, ki imajo ugodne ali ničelne davčne obremenitve za tuja podjetja. V sami medsebojni konkurenci se odločajo za razvoj na posameznih področjih. V davčne oaze se steka ogromno finančnih sredstev, ki so lahko pridobljena na legalen ali kriminalen način. Tako se tudi v Slovenji srečujemo s pojavom transakcij v davčne oaze. Čeprav je Slovenija ena od najbolj varnih držav, se srečujemo s kriminaliteto belih ovratnikov in utajo davkov. Zato je bil namen diplomske naloge v teoretičnem delu predstaviti osnovne pojme, vezane na davčno oazo, vrste davčnih oaz in samo njihovo zlorabo. Cilj v empiričnem delu je bil ugotoviti, ali se posamezniki in podjetja odločajo za prenos finančnih sredstev v davčne oaze, da bi se izognili plačevanju davkov. Zanimalo nas je tudi, kakšni so ukrepi Slovenije v boju proti davčnim oazam in utaji davkov. Ugotovili smo, da je večina transakciji, ki so izvedene v davčne oaze, izpeljana zaradi izogibanja plačevanju davkov. Ugotovili smo tudi, da je slovenska zakonodaja v boju proti davčnim oazam dobra, saj smo po mednarodni oceni ena najbolj varnih in transparentnih držav. Vendar smo mnenja, da ne glede na slednji podatek, potrebujemo konstantno izvajanje inšpekcijskih nadzorov, sprememb v zakonodaji in sankcioniranje kršitev.
Keywords: diplomske naloge, davek, davčne oaze, podjetja offshore, davčna zakonodaja
Published: 07.10.2019; Views: 307; Downloads: 33
.pdf Full text (542,73 KB)

Search done in 0.34 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica