1. Vpliv sprememb osnovnega kapitala na davčne obveznosti delničarjev in družbenikov : magistrsko deloVid Kmetec, 2025, master's thesis Abstract: V nalogi se je avtor ukvarjal s vplivom sprememb osnovnega kapitala na davčne obveznosti družbenikov. Osredotočil se je na pravno ureditev delniške družbe in družbe z omejeno odgovornostjo, kajti pri družbi z omejeno odgovornostjo gre za najpogostejšo organizacijsko obliko pravnih oseb v Republiki Sloveniji, medtem ko pri delniški družbi, ki sicer ni tako zelo pogosta v slovenskem gospodarskem prostoru, gre pa za najkompleksnejšo organizacijsko obliko, s svojimi posebnostmi.
Skozi podrobno analizo pravne ureditve obeh oblik družb, ter njunih statutarnih značilnosti, je avtor navezal spremembe osnovnega kapitala na davčne učinke družbenikov in delničarjev (udeležencev v kapitalu), kar predstavlja namen in temelj same naloge. Tako v delniški družbi kot tudi v družbi z omejeno odgovornostjo so kot družbeniki lahko fizične ali pa tudi pravne osebe, zato se tekom dela analizira davčna ureditev za obe situaciji.
Osnovni kapital predstavlja temeljni finančni vir podjetja in ključen element njegove stabilnosti ter poslovanja. Spremembe osnovnega kapitala so pomemben korporacijski instrument, ki omogoča podjetjem prilagajanje svojim finančnim in strateškim ciljem. Lahko gre za povečanje kapitala, s katerim podjetje pridobi dodatna sredstva za rast in razvoj, ali za zmanjšanje kapitala, ki se pogosto uporablja za optimizacijo kapitalske strukture. Vsaka sprememba osnovnega kapitala ima tako pravne kot tudi davčne posledice, ki vplivajo na podjetje in njegove lastnike. Razumevanje teh sprememb je zato ključno za učinkovito upravljanje podjetja in skladnost s pravnimi predpisi.
Področje osnovnega kapitala in sprememb osnovnega kapitala zelo podrobno ureja Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1), ki bo eden od treh temeljnih zakonov tega dela.
Z davčnega vidika so spremembe osnovnega kapitala urejene predvsem v okviru Zakona o dohodnini (ZDoh-2) in Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2). Pri fizičnih osebah, ki so delničarji ali družbeniki, lahko spremembe kapitala vplivajo na njihovo davčno obveznost, zlasti pri izplačilih, ki se obravnavajo kot dohodek iz kapitala. Po drugi strani ZDDPO-2 določa davčne posledice za pravne osebe, pri čemer je pomembno, ali gre za domače ali tuje davčne rezidente. Razumevanje teh vidikov je ključnega pomena za pravilno načrtovanje kapitalskih sprememb in optimizacijo davčnih obveznosti podjetja ter njegovih lastnikov.
Zaradi davčnih učinkov, tako za udeležence v kapitalu, kakor tudi za družbo ki se financira, bodisi ob ustanovitvi, bodisi ob dokapitalizaciji, je potreben skrben premislek glede oblike financiranja družbe. Slovenska zakonodaja ureja več možnih načinov dodatnega financiranja družb. Med najpogostejše sodijo dodatna vplačila, lastniško financiranje in dolžniško financiranje. Pri vsaki od teh oblik je potrebna skrbnost pred realizacijo dokapitalizacije, kaj vsaka manjša nepravilnost in nepazljivost, lahko pripelje do dodatnih finančnih obveznosti družbe ali pa družbenikov. Zato je ključno podrobno analiziranje vsake oblike financiranja, ki je odvisno od vsakega primera posebej, za katero obliko financiranja se odločit, in tako zmanjšati nepotrebne stroške in izdatke, kar pa je najverjetneje cilj gospodarskih družb, kakor tudi vseh udeležencev v kapitalu teh družb. Keywords: delniška družba, družba z omejeno odgovornostjo, osnovni kapital, davek, delničar, družbenik, spremembe osnovnega kapital Published in DKUM: 20.05.2025; Views: 0; Downloads: 13
Full text (1,43 MB) |
2. Davek od dohodka pravnih oseb: primerjava med Slovenijo, Avstrijo in ZDAPija Brglez, 2024, undergraduate thesis Abstract: Diplomska naloga obravnava sistem obdavčitve pravnih oseb v Sloveniji, Avstriji in ZDA, pri čemer se osredotoča na davek od dohodka pravnih oseb. V nalogi so predstavljene ključne značilnosti obdavčitve, kot so davčne olajšave, stopnje DDPO, vir dohodka in druge. Poleg tega, naloga preučuje tudi vplive, ki jih imajo stopnje davka na gospodarsko rast v državi ter kako se vse tri države razlikujejo med sabo Keywords: davek od dohodka pravnih oseb, obdavčitev podjetij, Zakon o davku na dohodek pravnih oseb, davčna stopnja, gospodarska rast Published in DKUM: 22.10.2024; Views: 0; Downloads: 30
Full text (1,61 MB) |
3. Primerjava sistemov obdavčevanja nepremičnin v Sloveniji, na Danskem in Združenih arabskih emiratih, pregled razlik, podobnosti in izzivovCorina Ježovnik, 2024, undergraduate thesis Abstract: V diplomske delu obravnavamo obdavčevanje nepremičnin v treh različnih državah, s tremi različnimi sistemu obdavčevanja nepremičnin, te države so Slovenija, Danska in Združeni arabski emirati. Cilj naloge je analiziranje in primerjava ključnih značilnosti navedenih sistemov obdavčevanja. V nalogi so predstavljeni osnovni koncepti obdavčevanja nepremičnin, vključno z vrstami davkov. Opravljena je tudi primerjava med državami, ter napisane količine pobranih davkov za vsako državo posebej z indeksi uspešnosti za štiri obdobja med 2019 do 2022. V sklepnem delu naloge so predstavljene hipoteze ter obrazložitev primerjav in učinkovitosti. Predstavljene so tudi določene spremembe in ideje, kako te sisteme izboljšati ter se izogniti davčnim utajam in neplačevanju davka. Keywords: : nepremičnina, davek na promet nepremičnin, nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, Slovenija, Danska, Dubaj, utaja, primerjava sistemov obdavčevanja. Published in DKUM: 22.10.2024; Views: 0; Downloads: 17
Full text (1,20 MB) |
4. DDV pri dobavah, pridobitvah in uvozu blagaAnja Križ, 2024, master's thesis Abstract: DDV je krajšava za davek na dodano vrednost, ki je ena od oblik prometnega davka v republiki Sloveniji. Uveden je bil 01.07.1999. Od 01.01.2007 pa velja nov zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1). Ta se je že večkrat noveliral, najpogosteje je razlog za te prenovitve Direktiva Sveta 2006/112/ES, ki določa člene katere mora Slovenija kot članica Evropske Unije vnesti v svojo zakonodajo.
Naloga se je osredotočila na temeljito raziskovanje davka na dodano vrednost (DDV) v kontekstu dobav, pridobitev in uvoza blaga. Skozi nalogo smo se poglobili v osnovne pojme, obdavčljive dogodke, kraj dobave, brezplačne dobave, prenose blaga znotraj skupnosti, davčne oprostitve in verižne dobave. Cilj naloge je tako bil pridobiti temeljito razumevanje osnovnih konceptov DDV v povezavi z obravnavanimi področji. V nalogi smo spoznali tudi nekaj primerov sodne prakse za lažje in poglobljeno razumevanje zakonodaje na področju DDV pri dobavah, pridobitvah in uvozu blaga. Za dodatno razlago obdelanih predpisov smo si pomagali tudi z izmišljenimi primeri, ki so ponazoril to kar veleva zakonodaja.
Na koncu naloge smo zaključili, da smo skozi nalogo lahko potrdili obe zastavljeni hipotezi, ki sta se navezovali na razumljivost in možnost uporabe strokovne literature za razlago ZDDV-1 ter znanje računovodij. Znanje računovodij smo ugotovili skozi anketo, ki smo jo pripravili in poslali na več računovodskih servisov in podjetij z oddelkom za računovodenje. Kot že rečeno smo skozi anketo ugotovili, da računovodje dovolj dobro poznajo področje DDV pri dobavah, pridobitvah in uvozu blaga, vendar, da je vseeno še prostor za izboljšanje njihovega znanja. Skozi anketo smo tudi ugotovili, da starost posameznika in njegove delovne izkušnje še ne pomeni, da je zaradi tega (veliko) boljši od mlajšega posameznika ali posameznika z manj delovnimi izkušnjami. Keywords: Blago, davek na dodano vrednost, dobava, pridobitev, uvoz, ZDDV-1, Direktiva Sveta 2006/112EC Published in DKUM: 08.10.2024; Views: 0; Downloads: 27
Full text (1,24 MB) |
5. Obdavčitev prevoznih sredstev v Sloveniji in nekaterih državah Evropske unijeNina Fekonja, 2024, master's thesis Abstract: V magistrskem delu smo obravnavali področje davčne zakonodaje prevoznih sredstev v Sloveniji in izbranih državah Evropske unije. Preučili smo obdavčitev v Sloveniji, Avstriji, Nemčiji, na Hrvaškem in Danskem, ki pa se ne glede na to, da so vse države članice Evropske unije, še vedno precej razlikuje.
Evropska unija si prizadeva za poenotenje trga držav članic in s sprejemanjem direktiv vpliva na usklajevanje pravil in predpisov držav članic. Davek na dodano vrednost poznajo vse države članice in je od vseh zakonov tudi najbolj poenoten. Kljub temu pa se stopnje davka na dodano vrednost med državami še vedno precej razlikujejo in znašajo vse od 17 % pa do 27 %. Vse pridobitve novih in v nekaterih primerih tudi rabljenih prevoznih sredstev so predmet davka na dodano vrednost. V Sloveniji so poleg davka na dodano vrednost prevozna sredstva obdavčena tudi z davkom na motorna vozila. Oba sta v zadnjih letih doživela pomembne spremembe. Zakonu o davku na dodano vrednost je bil v letu 2022 dodan 66.b člen, ki daje pravico do odbitka DDV za nakup električnih avtomobilov za poslovno rabo. V letu 2021 pa je začel veljati nov Zakon o davku na motorna vozila, ki temelji na emisijah CO2 in za merilo več ne upošteva vrednosti vozila, kar je zelo velika sprememba na področju obdavčitve vozil v Sloveniji. Odpravil pa je tudi luksuzni DMV, zaradi katerega so kupci dražjih vozil le-te raje kupili in registrirali v tujini kot v Sloveniji. Zakon o davku na motorna vozila pa plovil in zrakoplovov ne vključuje.
V Avstriji so vozila ob prvi registraciji obdavčena z davkom na normirano porabo goriva, v Nemčiji z davkom na motorna vozila, na Hrvaškem s posebnim davkom na motorna vozila in na Danskem z davkom na registracijo vozil. Vsi so enkratni davki, razen nemškega davka na motorna vozila. Nemčija ne pozna enkratnega davka, ki bi bil popolnoma enakovreden slovenskemu, vendar je primerljiv zaradi načina izračuna, ki kot slovenski temelji na emisijah CO2 in se plača ob registraciji vozila, kadar še le-ta ni vključen v prodajno ceno vozila. V Avstriji pa so vozila obdavčena tudi s periodičnim davkom na motorna vozila in davkom na zavarovanje motorja, na Danskem pa poznajo kar tri periodične davke, od katerih se eden plača glede na datum prve registracije vozila, saj se davki med seboj izključujejo. Na Hrvaškem pa poleg posebnega davka na motorna vozila poznajo še davek na cestna motorna vozila.
Posebna zakonska ureditev vodnih plovil je od obravnavanih držav sprejeta v Sloveniji in na Hrvaškem ter je v sklopu magistrskega dela tudi predstavljena, kdaj nastane obveznost za plačilo in kakšna so merila. Za namene primerjalne analize pa smo se osredotočili na cestna vozila, saj je davčna zakonodaja teh vozil bolje urejena, jasno definirana in določena.
Prvoten namen uvedbe davka na motorna vozila se počasi spreminja oziroma preusmerja od zbiranja sredstev za državni proračun in regulacije avtomobilskega trga k čedalje bolj okoljskim ciljem, kot so zmanjšanje emisij CO2, izboljšanje varnosti in starosti voznega parka ter spodbujanje nakupa ekoloških vozil.
V izvedeni analizi, kjer smo primerjali obdavčitev pridobitve novega osebnega vozila v Sloveniji in izbranih državah, je država z daleč najvišjo obdavčitvijo Danska. Slovenija se je uvrstila na prvo mesto kot država z najnižjim zneskom. Keywords: prevozna sredstva, davek na dodano vrednost, davek na motorna vozila, električni avtomobil. Published in DKUM: 04.10.2024; Views: 0; Downloads: 36
Full text (3,70 MB) |
6. Pogodba o dosmrtnem preživljanju v luči pogodbenih obveznosti strank : magistrsko deloMaša Hribernik, 2024, master's thesis Abstract: Dandanes se v praksi pogosto srečamo z ljudmi, ki na svoja stara leta ali zaradi slabega zdravstvenega stanja več ne zmorejo skrbeti sami zase ter so lastniki kakšne nepremičnine in v tem primeru sklenejo pogodbo o dosmrtnem preživljanju, saj si želijo na ustrezen pravni način zagotoviti varnost v zadnjem obdobju svojega življenja. V primeru sklenitve pogodbe o dosmrtnem preživljanju posameznik oziroma pogodbena stranka ostane lastnik nepremičnine do svoje smrti, druga pogodbena stranka pa bo sopogodbeniku na ustrezen in primeren način nudila pomoč ter varno starost. Pogodba o dosmrtnem preživljanju je ena izmed pogodb, ki je najprimernejša za ureditev medsebojnih razmerij v primeru zgoraj navedenih želj stranke. S pogodbo o dosmrtnem preživljanju se namreč pogodbenik (preživljalec) zaveže, da bo preživljal drugega pogodbenika ali koga drugega (preživljanca), drugi pogodbenik pa izjavi, da mu zapušča vse svoje premoženje ali del premoženja, katerega izročitev je odložena do smrti preživljanca. Zakon za sklenitev zadevne pogodbe ne določa sorodstvenega razmerja med strankama, iz česar sledi, da lahko pogodbo o dosmrtnem preživljanju sklene tudi oseba, ki nima bližnjih sorodnikov.
V magistrski nalogi je podrobneje analizirana in predstavljena pogodba o dosmrtnem preživljanju, tako iz zakonske ureditve, kot tudi sodne prakse. Z uveljavitvijo Obligacijskega zakonika so bile določbe pogodbe o dosmrtnem preživljanju prenesene iz Zakona o dedovanju v Obligacijski zakonik. Pogodba o dosmrtnem preživljanju je obligacijskopravna pogodba, ki ustvarja obveznosti za obe pogodbeni stranki, torej med strankama nastane dvostransko obligacijsko razmerje (obe stranki sta hkrati dolžnik in upnik).
Pogodba o dosmrtnem preživljanju se v slovenski pravni praksi uporablja v različne namene. Pri sestavi takšne pogodbe pa ima pomembno vlogo notar, saj se za sklenitev pogodbe zahteva stroga obličnost pravnega posla – pogodba mora biti namreč sklenjena v obliki notarskega zapisa. Nadalje je v primeru izpolnjevanja katerega izmed razlogov za razvezo pogodbe pomembna vloga sodišča, ki lahko pogodbo na predlog ene ali druge stranke tudi razveže.
Bistvena značilnost pogodbe o dosmrtnem preživljanju je, da ob njeni sklenitvi ni znano, koliko časa bo moral preživljalec izpolnjevati svojo obveznost do preživljanca. Preživljalčeva obveznost je namreč odvisna od povsem negotovega in življenjskega dejstva (nastopa smrti preživljanca). Iz navedenega je mogoče zaključiti, da ima pogodba o dosmrtnem preživljanju elemente tveganja (elemente aleatornosti). Keywords: pogodba o dosmrtnem preživljanju, preživljanje, preživljalec, preživljanec, nujni dediči, razveza, davek, odplačnost, aleatornost, dedno pravo. Published in DKUM: 11.07.2024; Views: 165; Downloads: 126
Full text (844,18 KB) |
7. Harmonizacija davkov v Evropski UnijiDženita Mustić, 2024, undergraduate thesis Abstract: Diplomska naloga temelji na raziskavi harmonizacije davkov v Evropski uniji (EU) z namenom analizirati trenutno stanje davčne politike v EU ter poudariti pomen in potencialne koristi, ki jih prinaša harmonizacija davčnih politik med državami članicami. Osredotoča se na raznolikost davkov, ki vključujejo davek na dodano vrednost (DDV) in davek od dohodka pravnih oseb, ter obravnava aktualne teme, kot so davčne oaze, okolijski davki in Direktiva DAC7. Skozi analizo je ugotovljeno, da bi uspešna implementacija davčne harmonizacije v EU prispevala k večji preglednosti, poštenosti in enakopravnosti v davčnem sistemu EU. Poleg tega bi povečala učinkovitost boja proti davčnim zlorabam in nepravilnostim v evropskem davčnem okolju. Na podlagi teh ugotovitev se v zaključku predlaga nadaljnje prizadevanje za uresničitev davčne harmonizacije v EU. Keywords: Evropska unija, davčna harmonizacija, davki, DDV, posredni davki, neposredni davki, davek od dohodka pravnih oseb, davčne oaze Published in DKUM: 09.07.2024; Views: 174; Downloads: 83
Full text (975,87 KB) |
8. Obravnavanje davčnih izzivov digitalnega gospodarstvaMarija Smilevska, 2024, master's thesis Abstract: Gospodarstvo je veja ekonomije, ki se nenehno razvija. Nove rešitve v obliki blaga, izdelkov in storitev se nenehno izumljajo, da bi odpravili težave in ovire v vsakdanjem življenju ljudem. V zadnjih dveh desetletjih, od razcveta spleta, so se vedenja in navade potrošnikov zaradi novih spletnih produktov in storitev spremenile, pri čemer gospodarski subjekti uporabnikom in potrošnikom vedno znova zagotavljajo posodobljenje rešitve na digitalnem področju. S pomočjo globalizacije in naprednega tehnološkega razvoja, nove, inovativne digitalne storitve so na voljo potrošnikom, kot so računalniška programska oprema, aplikacije na pametnem telefonu ali spletna platforma družbenih medijev. Podjetja so zdaj sposobna doseči konkurenčnost na svetovnem trgu, na videz brez truda in z veliko nižjimi stroški, kot bi jih moralo nositi običajno podjetje za dostavo fizičnega izdelka ali storitve. V začetku tega stoletja je bilo ustanovljenih več podjetij z nekonvencionalnimi modeli upravljanja in novo tehnologijo. Kljub napredku in razvoju teh podjetij pa davčni sistemi na mednarodni in nacionalni ravni niso sledili tem spremembam. Zastarela davčna zakonodaja, je prerasla v spekter, v katerem multinacionalne korporacije v digitalnem sektorju gospodarstva, zlasti tiste z močno globalno prisotnostjo, izkoriščajo pravne vrzeli, da bi se bistveno izognile davkom njihov dobiček v državah, v katerih so prisotni in iz katerih pridobivajo dobiček, v primerjavi z drugimi sektorji. Slabosti v sedanjih pravilih ustvarjajo priložnosti za erozijo davčne osnove in preusmerjanje dobička (BEPS), kar od oblikovalcev politik zahteva pogumne poteze, da bi ponovno vzpostavili zaupanje v sistem in zagotovili, da so dobički obdavčeni tam, kjer potekajo gospodarske dejavnosti in se ustvarja vrednost. Poleg tega Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) izvaja projekt BEPS (Base Erosion and Profit Shifting), ki se ukvarja z izzivi davčne optimizacije in izogibanja davkom s strani multinacionalk v digitalnem gospodarstvu. Ta projekt predstavlja dvostebersko rešitev za obravnavo problematike BEPS, pri čemer prvi steber projekta BEPS preprečuje izogibanje davkom, drugi steber pa se osredotoča na pravično razdelitev dobička med državami glede na dejansko gospodarsko dejavnost. Skupni cilj projekta BEPS in drugih prizadevanj OECD je zagotoviti pregledno in pošteno davčno obravnavo v digitalnem gospodarstvu ter spodbuditi države k sodelovanju pri reševanju izzivov, povezanih z davčno optimizacijo. Keywords: Digitalno gospodarstvo, davki, OECD, digtalni davek, Evrospka unija, dvosteberska rešitev. Published in DKUM: 21.05.2024; Views: 240; Downloads: 45
Full text (1,91 MB) |
9. UTAJEVANJE DAVKOV S POUDARKOM NA DAVČNEM VRTILJAKUIvo Kalazić, 2009, undergraduate thesis Abstract: Davki predstavljajo najpomembnejši vir dohodkov za državni proračun. Država z davki zadovoljuje javne potrebe svojih državljanov. Problem utajevanja davkov zasledimo povsod po svetu, v vseh družbah, v vseh družbenih razredih, poklicnih panogah in tudi v vseh ekonomskih sistemih, Slovenija tu ni nobena svetla izjema. Plačevanje davkov pri davčnih zavezancih, ne glede na njihovo materialno situiranost, velikokrat ni priljubljeno, zato iščejo različne možne variante zmanjšanja ali izognitve davčnim obveznostim. Davčnim utajam se davčni zavezanci nagibajo iz različnih vzrokov, in sicer zaradi prevelike davčne obremenitve, visoke davčne stopnje in slabega davčnega nadzora ter izredno nizke davčne morale. Najpogostejša oblika davčnega utajevanja na področju davka na dodano vrednost je utaja tipa »davčni vrtiljak«. Pojavil se je z odpravo carinskih meja med državami EU s 1. januarjem 1993. Ključen člen tovrstne utaje je »izginuli trgovec«, ki izkorišča princip obdavčenja dobav blaga znotraj Skupnosti po kraju pridobitelja, tako da znotraj Skupnosti kupi blago ali storitve brez obračunanega DDV ter jih nato proda z obračunanim DDV, potem pa izgine, ne da bi državi plačal dolgovani DDV. »Davčni vrtiljak« predstavlja resno grožnjo državam članicam EU, hkrati pa tovrstne utaje predstavljajo nek nov izziv v boju proti »davčnemu vrtiljaku«. Keywords: davek na dodano vrednost (DDV), davčna utaja, davčni vrtiljak, davčni nadzor, izginuli trgovec. Published in DKUM: 30.08.2023; Views: 409; Downloads: 39
Full text (440,47 KB) |
10. Število davčnih inšpekcijskih nadzorov in višina pobranih davščinJulia Dovečar, 2023, undergraduate thesis Abstract: Davki so neizogibno potrebni in pomembni za normalno delovanje družbe, to izhaja že iz zgodovine. Pri pobiranju davkov so vključene naloge državnih in drugih organov, ki so pristojni za pobiranje davkov, pravice in obveznosti davčnih zavezancev in drugih oseb, določene z zakonom o obdavčenju, zakonom, ki ureja davčno in carinsko službo ter z zakonom, ki ugotavlja in izpolnjuje davčne obveznosti davčnih zavezancev, določene s tem zakonom ali z zakonom o obdavčenju. V Republiki Sloveniji za učinkovito pobiranje davkov skrbi Finančna uprava Republike Slovenije, organ v sestavi ministrstva za finance, ustanovljen 1. avgusta 2014 z združitvijo Davčne uprave Republike Slovenije in Carinske uprave.
Izpolnjevanje davčnih obveznosti davčnih zavezancev preverjamo na različne načine znotraj davčnega nadzora, ki se vrši tako v korist kot tudi v breme le-teh. Davčni inšpekcijski nadzor je ena oblika davčnega nadzora, ki ga izvaja davčni inšpektor, ki pa za svoje delo odgovarja FURS-u. Davčni inšpektor preverja izpolnjevanje davčnih obveznosti davčnih zavezancev po Zakonu o obdavčenju in po Zakonu o davčnem postopku.
V diplomskem delu obravnavamo in raziskujemo gibanje števila davčnih inšpekcijskih nadzorov s strani FURS-a in višine pobranih davščin. Skušali bomo raziskati dejavnike, ki vplivajo na gibanja števila opravljenih davčnih inšpekcijskih nadzorov s pomočjo podatkov letnih poročil FURS v časovnem obdobju 2015-2020. Keywords: država, davek, davčni zavezanec, davčni nadzor, davčni inšpekcijski nadzor, davčni inšpektor. Published in DKUM: 11.07.2023; Views: 454; Downloads: 103
Full text (1,48 MB) |