| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 10
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
2.
PRENOVA SISTEMA ZA UPRAVLJANJE Z VOZNIM PARKOM ZA POTREBE DAVČNE UPRAVE RS
Alojz Peklaj, 2009, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu so obravnavani postopki dela v voznih parkih Ministrstva za finance, Davčne uprave Republike Slovenije, ki v mnogih pogledih niso optimalni, poleg tega pa opredeljujejo veliko birokratskih postopkov in evidenc. Pogosto se zahtevani dokumenti tudi podvajajo ter tako zmanjšujejo preglednost evidentiranja in poslovanja. V diplomskem delu so predstavljeni veljavni predpisi, ki so, kolikor je mogoče, poenostavljeni in optimizirani, seveda ob upoštevanju predpisov, ki so v veljavi, s čimer je poenostavljeno delo odgovornih delavcev voznih parkov oziroma pooblaščencev, prav tako pa tudi uporabnikov službenih vozil. Ugotovitve bodo prispevale tudi k preglednosti evidenc in poslovanja voznega parka.
Keywords: - prenova - vozni park - organizacija voznega parka - dokumentacija - Davčna uprava Republike Slovenije
Published: 03.12.2009; Views: 2203; Downloads: 190
.pdf Full text (1,58 MB)

3.
ELEKTRONSKO DAVČNO POSLOVANJE IN SPLETNI PORTAL E-DAVKI
Maja Rošer, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Elektronsko poslovanje pomeni izmenjavo poslovnih informacij preko omrežij s pomočjo računalniške izmenjave podatkov in vseh podobnih tehnologij. Razmah osebnih računalnikov in interneta je pospešil razvoj e-poslovanja med posameznike, podjetja in državno oz. javno upravo. Vedno več državnih institucij, med njimi tudi Davčna uprava Republike Slovenije, se poslužuje poslovanja preko elektronskih poti, kjer spoznajo, da lahko tako izboljšajo svoje poslovanje in komunikacijo s strankami. Elektronsko davčno poslovanje je moderen in ekonomičen način poslovanja davčnih zavezancev z Davčno upravo, ki poteka preko spletnega portala eDavki. Portal eDavki so elektronsko vložišče za dokumente, ki jih davčni zavezanci ali njihovi zastopniki in pooblaščenci oddajajo na DURS. Tako pridejo informacije hitreje in brezplačno v davčni informacijski sistem. Uporabnik eDavkov lahko postane vsak davčni zavezanec. Za uporabo potrebuje računalnik s primerno opremo, dostop do interneta in veljavno kvalificirano digitalno potrdilo enega od podprtih ponudnikov. Pri prehodu na elektronsko poslovanje so prvi pomisleki potencialnih uporabnikov eDavkov varnost oz. zaščita podatkov. Tega se zaveda tudi Davčna uprava RS, ki poleg drugih varnostnih storitev, uporablja dve glavni, ki zagotavljata visoko stopnjo varnosti pri davčnem poslovanju preko interneta, to sta digitalni certifikat in elektronski podpis, ki sta pomembna in nepogrešljiva tudi pri postopku prijave oz. registracije v eDavke. Pri poslovanju preko spletnega portala eDavki pa velja poudariti, da je za zagotavljanje varnosti podatkov, poleg vrhunske tehnologije in ustrezne zakonodaje, potrebna tudi uporabnikova osebna odgovornost.
Keywords: Elektronsko poslovanje, Davčna uprava Republike Slovenije, Elektronsko davčno poslovanje, Spletni portal eDavki
Published: 06.07.2011; Views: 4011; Downloads: 257
.pdf Full text (441,28 KB)

4.
DAVČNA MORALA DAVČNIH ZAVEZANCEV SEVEROVZHODNE SLOVENIJE
Maja Matajič, 2011, final seminar paper

Abstract: V diplomskem seminarju smo definirali davčno moralo, dejavnike, ki jo oblikujejo, zgodovino in njeno stanje v Sloveniji skozi različna časovna obdobja. Davčno moralo lahko na kratko opišemo kot odnos davčnih zavezancev do plačevanja davkov. V interesu vsake države bi moralo biti, da je davčna morala državljanov visoka, saj glede na dejstva, da se državni proračuni vedno bolj šibijo pod težo vse večjih izdatkov, države posledično davke višajo in oblikujejo nove. Diplomsko delo vsebuje tudi empirični del, v katerem s pomočjo anketnega vprašalnika ugotavljamo, kakšna je davčna morala podjetnikov posameznikov na območju severovzhodne Slovenije.
Keywords: davčna morala, davčna utaja, Davčna uprava Republike Slovenije
Published: 25.11.2011; Views: 2231; Downloads: 282
.pdf Full text (502,30 KB)

5.
RAČUNOVODSKI IN DAVČNI VIDIK OBDAVČITVE LICENČNIN PO MEDNARODNI IN SLOVENSKI DAVČNI ZAKONODAJI
Rok Petek, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Predmet diplomskega dela je problematika obdavčevanja licenčnin tako v slovenskem, kot v mednarodnem prostoru. Licenčnina je tako mednarodno, kot tudi v dvostranskih konvencijah o izogibanju dvojnega obdavčevanja, ki jih je sklenila Slovenija, definirana kot plačilo vsake vrste, prejeto kot povračilo za uporabo ali pravico do uporabe kakršnih koli avtorskih pravic za literarno, umetniško ali znanstveno delo, vključno s kinematografskimi filmi, katerega koli patenta, blagovne znamke, vzorca ali modela, načrta, tajne formule ali postopka ali za informacije o industrijskih, komercialnih ali znanstvenih izkušnjah. Isti dohodek ali premoženje, v našem primeru so to licenčnine, je lahko obdavčen več kot enkrat. V tem primeru nastane dvojna obdavčitev dohodka in premoženja. Pri tem se lahko obdavči isti dohodek pri več osebah ali pa se večkratno obdavči isti dohodek iste osebe. O mednarodni dvojni obdavčitvi pogosto govorimo kot o vzroku za zaviranje mednarodnega gospodarstva. Do mednarodne dvojne obdavčitve v osnovi pride zaradi prekrivanja davčnih zakonodaj različnih držav, zato skuša večina držav preprečiti nastanek dvojne obdavčitve ali omiliti njene posledice s sklepanjem dvostranskih konvencij o izogibanju dvojnega obdavčevanja. S tem že uveljavljenim načinom izogibanja dvojnega obdavčevanja in preprečevanja davčnih utaj, države in njeni rezidenti pridobijo na pravni varnosti zavezancev na davčnem področju oziroma se uspešno preprečuje davčna diskriminacija. Mednarodna pravna dvojna obdavčitev se v konvencijah o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka in premoženja torej odpravlja z razporejanjem ali omejevanjem pravic obdavčevanja držav pogodbenic. Po 12. členu Vzorčne konvencije OECD se licenčnine in avtorski honorarji, ki nastanejo v državi pogodbenici in katerih upravičeni lastnik je rezident druge države pogodbenice, obdavčijo samo v tej drugi državi razen če upravičeni lastnik licenčnin in avtorskih honorarjev, ki je rezident države pogodbenice, posluje v drugi državi pogodbenici, v kateri licenčnine in avtorski honorarji nastanejo, prek stalne poslovne enote v njej ter je pravica ali premoženje, v zvezi s katerim se licenčnine in avtorski honorarji plačajo, dejansko povezano s tako stalno poslovno enoto. V takem primeru se uporabljajo določbe 7. člena. Kot je razvidno iz prejšnjega odstavka, Vzorčna konvencija OECD praviloma poudarja obdavčevanje dohodka v državi rezidentstva. V mednarodnem prostoru pa predstavlja pomembno vlogo tudi Vzorčna konvencija OZN, ki pa po drugi strani v večji meri poudarja princip obdavčevanja po viru. Namen Vzorčne konvencije OZN je spodbuditi sklenitev pogodb tako med razvitimi državami in državami v razvoju, kot tudi med samimi državami v razvoju državah ter standardizirati določbe teh pogodb. V 12. členu te konvencije je zapisano, da se licenčnine in avtorski honorarji, ki nastanejo v državi pogodbenici in se izplačajo rezidentu druge države pogodbenice, lahko obdavčijo v tej drugi državi, vendar pa se take licenčnine in avtorski honorarji lahko obdavčijo tudi v državi pogodbenici, v kateri nastanejo, in v skladu z zakonodajo te države. Če je upravičeni lastnik licenčnin in avtorskih honorarjev rezident druge države pogodbenice, tako obračunani davek ne sme presegati odstotkov (odstotek naj bi bil določen z dvostranskimi pogajanji) bruto zneska licenčnin in avtorskih honorarjev. Če rezident države pogodbenice posluje v drugi državi pogodbenici, v kateri licenčnine in avtorski honorarji nastanejo, prek stalne poslovne enote v njej, se, tako kot v Vzorčni konvenciji OECD, uporabijo drugi členi konvencije. V Sloveniji pa se po drugi strani licenčnine in avtorski honorarji obdavčujejo v primeru, ko fizična oseba Sloveniji doseže dohodek iz prenosa premoženjskih pravic. Od izplačil licenčnin fizičnim osebam se davčni odtegljaj izračuna in plača po 130. členu veljavnega Zakona o dohodnini, in sicer v višini 25% od davčne osnove. Davčna osnova je dohodek
Keywords: Bilateralni sporazum, davčna osnova, Davčna uprava Republike Slovenije, davek po odbitku, država pogodbenica, država rezidentstva, država vira, dvojna obdavčitev dohodka in premoženja, ekonomska dvojna obdavčitev, intelektualna lastnina, izogibanje plačilu davka, licenčnine, mednarodna dvojna obdavčitev, oprostitev obdavčitve, Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj, Organizacija združenih narodov, pravna dvojna obdavčitev, pravna oseba, premoženjska pravica, računalniška programs
Published: 06.07.2012; Views: 5427; Downloads: 358 
(1 vote)
.pdf Full text (671,48 KB)

6.
ELEKTRONSKI PISARNIŠKI INFORMACIJSKI SISTEM V DAVČNI UPRAVI REPUBLIKE SLOVENIJE
Tanja Despot, 2012, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi bomo obravnavali elektronski pisarniški informacijski sistem (EPIS), ki je glavna podpora pisarniškemu poslovanju v Davčni upravi Republike Slovenije. V prvem delu bomo predstavili Davčno upravo Republike Slovenije. V osrednjem delu bomo natančno predstavili program EPIS. V ta namen bomo analizirali poslovne procese. Podani bodo celoviti podatki o delovanju programa, predstavili bomo tudi funkcionalnosti in omejitve programa EPIS. Zadnji del naloge je namenjen natančnemu opisu ustreznosti programa skladno z zahtevami slovenske Zakonodaje. Na podlagi spoznanj in s pomočjo odgovorov, ki smo jih pridobili z opravljenima strukturiranima intervjujema, bomo ugotovili, da obstoječi pisarniški informacijski sistem EPIS ni učinkovita rešitev za pisarniško poslovanje v Davčni upravi Republike Slovenije.
Keywords: Davčna uprava Republike Slovenije, Elektronski pisarniški informacijski sistem, pisarniško poslovanje, slovenska Zakonodaja
Published: 11.01.2013; Views: 1360; Downloads: 117
.pdf Full text (1,24 MB)

7.
OBDAVČITEV PREVOZNIH SRESTEV
Maja Tina Dežman, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Obdavčitev je pravno dejanje, ki ga opravi pristojni davčni organ tako, da izda davčno odločbo, kjer v izreku na temelju davčne osnove uporabi davčno tarifo. Prevozna sredstva so obdavčena z naslednjimi dajatvami: · davkom na dodano vrednost v skladu z določili Zakona o davku na dodano vrednost in Pravilnika o izvajanju zakona o davku na dodano vrednost; · davkom na motorna vozila v skladu z določili Zakona o davku na motorna vozila; · davkom na vodna plovila v skladu z določili Zakona o davku na vodna plovila; · dodatnim davkom od plovil v skladu z določili Zakona za uravnoteženje javnih financ; · dodatnim davkom na motorna vozila v skladu z določili Zakona za uravnoteženje javnih financ; · okoljsko dajatvijo za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja izrabljenih motornih vozil v skladu z določili Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja izrabljenih motornih vozil.
Keywords: Motorno vozilo, plovilo, zrakoplov, okoljska dajatev, davek na dodano vrednost, davek na vodna plovila, dodatni davek, Davčna uprava Republike Slovenije
Published: 24.04.2013; Views: 1110; Downloads: 245
.pdf Full text (377,20 KB)

8.
KRŠITVE ČLOVEKOVIH PRAVIC V DAVČNIH POSTOPKIH
Branka Arzenšek, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Človekove pravice so, kljub temu, da predstavljajo z Ustavo varovano področje, v različnih davčnih postopkih, v praksi pogosto kršene. Zato je za posameznika zelo pomembno, da se zaveda svojih možnosti, kadar sam postane žrtev takšne kršitve. Na voljo ima različna pravna sredstva, nenazadnje pa mu varstvo pred kršitvami človekovih pravic predstavljata tudi institut ustavne pritožbe in institut pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti predpisa ali splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih pooblastil. O utemeljenosti slednjih v konkretnih zadevah presoja Ustavno sodišče, kot najvišji organ sodne oblasti za varstvo ustavnosti in zakonitosti ter varstvo človekovih pravic, čigar odločitve so zavezujoče. Pri tem pa je zaskrbljujoč podatek, da je kršitve človekovih pravic v davčnem postopku pred Ustavnim sodiščem zelo težko dokazati, kar izhaja tudi iz vsebine te naloge.
Keywords: kršitve človekovih pravic, davčni postopek, Ustavno sodišče, Davčna uprava Republike Slovenije, Evropsko sodišče za človekove pravice.
Published: 28.05.2014; Views: 1370; Downloads: 200
.pdf Full text (1,27 MB)

9.
POSEBNA UREDITEV OBRAČUNAVANJA DAVKA NA DODANO VREDNOST ZA POTOVALNE AGENCIJE
Erika Režek, 2016, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi sem predstavila problematiko obdavčitve potovalnih agencij z vidika njene obdavčitve z davkom na dodano vrednost. Direktiva Sveta 2006/112/ES omogoča državam članicam uporabo posebne ureditve za potovalne agencije tako, da je z DDV obdavčena le razlika v ceni, marža, ki jo doseže potovalna agencija v zvezi z opravljenimi storitvami do naročnika storitev. Pogoj, ki ga določa ta zakonodaja, je, da potovalna agencija deluje v svojem imenu in za svoj račun in pri zagotavljanju svojih storitev uporablja blago in storitve, ki jih potovalni agenciji dobavijo drugi davčni zavezanci. Rezultat te obdavčitve je, da je kupljena storitev obdavčena tam, kjer je dejansko potrošena, storitve, ki jih vezano na to potovanje zaračuna potovalna agencija, pa so obdavčene tam, kjer je sedež potovalne agencije. Prav tako uporaba te ureditve omogoča, da potovalna agencija prodane storitve šteje kot sestavljene (enotne) storitve in jih kot take zaračuna neposredno potniku. Tu pa se že postavi vprašanje, kdo je potnik: naročnik, ki kupi in koristi te storitve, ali je to le končni kupec (običajno potovanje koristi fizična oseba) ali je potnik lahko tudi druga potovalna agencija, ki potovanje kupi in ga naprej proda končnemu kupcu? Že prvotna Direktiva Sveta 77/388/EGS o skupnem sistemu davka na dodano vrednost iz leta 1977 je v definiciji določila 1. odstavka 26. člena, v katerem je opredeljeno področje uporabe posebne ureditve, uporabila izraz »naročnik«, ang. »customer«, v ostalih odstavkih pa »potnik«, ang. »traveller«. Direktiva Sveta 2006/112/ES iz leta 2006 je to povzela, vendar je nastal problem pri prevajanju tega določila v jezike držav članic, saj so nekatere države pojem« kupec« kot naročnik storitev uporabile le enkrat, nekatere države članice pa so povsod uporabile pojem »potnik«. Za namene maržne ureditve potnik ni nujno nekdo, ki potuje. Namen zakonodajalca je bil, da se termin potnik ne omeji le na ozko kategorijo oseb, pač pa velja za kupce, ki koristijo počitniški paket in vključuje tudi druge potovalne agencije, ki to storitev prodajo naprej. V nasprotnem je kršeno načelo nevtralnosti med davčnimi zavezanci in povzroča izkrivljeno konkurenco med gospodarskimi subjekti. Evropska komisija je leta 2002 izpostavila problem uporabe posebne maržne ureditve za potovalne agencije in je predlagala spremembo člena 26 Direktive Sveta 77/388/EGS. Po mnenju Evropske komisije se v skladu s to zakonodajo maržna ureditev uporablja le, če je kupec potnik (t.i. potnikov pristop). V letu 2007 je Evropska komisija začela postopek proti več državam članicam in je proti osmim državam članicam (Španiji, Poljski, Češki, Italiji, Finski, Portugalski, Grčiji, Franciji) na Sodišče EU vložila postopek presoje uporabe posebne ureditve. Te države so maržno ureditev uporabljale ne glede na to, ali je kupec tudi dejanski potnik ali ne (t.i. »kupčev pristop«). Sodišče EU je v letu 2013 odločilo v prid tem državam, tako, da se lahko maržna ureditev uporabi za vse vrste strank, tako v odnosu, ko potovalna agencija proda potovanje drugi potovalni agenciji, t.j. naročniku storitev, kot v odnosu do končnega potrošnika, t.j. kupcu storitev. Ta sodba je povzročila precej nesoglasja s strani potovalnih agencij. Prav tako se postavlja vprašanje določitve marže, ki jo potovalna agencija doseže za posamezno potovanje. Skladno z Direktivo Sveta 2006/112/ES marža potovalne agencije pomeni razliko med celotnim zneskom, ki ga plača potnik (brez DDV) in dejanskimi stroški potovalne agencije za dobavo blaga in storitev, ki jih potovalni agenciji opravijo drugi davčni zavezanci. Države članice določila Direktive Sveta 2006/112/ES še vedno različno implementirajo v nacionalni zakonodaji, zato je te anomalije potrebno odpraviti, na ravni spremembe Direktive Sveta 2006/112/ES oz. na ravni Sodišča EU.
Keywords: DDV – davek na dodano vrednost, DURS – Davčna uprava Republike Slovenije, FURS – Finančna uprava Republike Slovenije, TOMS, RVC – razlika v ceni, B2B - vrsta poslovnega sodelovanja med podjetji, B2C - vrsta poslovnega sodelovanja med podjetjem in končnim uporabnikom, EU – Evropska Unija, IBFD - The International Bureau of Fiscal Documentation - Mednarodni urad za fiskalno dokumentacijo, Direktiva Sveta 77/388/EGS − Šesta direktiva Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih, Direktiva Sveta 2006/112/ES - Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost, ZDDV-1 - Zakon o davku na dodano vrednost, Pravilnik o izvajanju ZDDV-1 -Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost, ECTA - Evropsko združenje turističnih agencij in organizatorjev potovanj, GEBTA – Evropsko cehovsko združenje potovalnih agencij za poslovna potovanja
Published: 25.10.2016; Views: 1481; Downloads: 219
.pdf Full text (824,44 KB)

10.
DAVČNA IZVRŠBA NA DOLŽNIKOVE DENARNE PREJEMKE
Anja Pečovnik, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Davek je obvezna dajatev, ki jo mora zavezanec za davek plačati državi. Če zavezanec za davek, dolga ne poravna v celoti in pravočasno, država preko pooblaščenih davčnih organov od zavezanca, ki je lahko fizična ali pravna oseba, davek izterja. To stori v posebnem postopku, ki se imenuje davčna izvršba. Za pobiranje davkov in izvršbo je v Sloveniji pristojna Finančna uprava Republike Slovenije. Izvršba je zadnja stopnja davčnega postopka in se sproži zoper davčnega zavezanca ko ta ne poravna dolgovanega zneska. Izvršba se lahko opravi v različnih oblikah, pri izbiri mora davčni organ upoštevati davčna načela in za konkretni primer izbrati najustreznejšo sredstvo, tako da bo izvršba še vedno uspešna. Prvotno poseže po dolžnikovih denarnih prejemkih, sredstvih na bankah ali hranilnicah, dolžnikovih terjatvah ali opravi rubež premičnin. Če te metode niso učinkovite, pa sodišče na predlog davčnega organa sproži postopek izvršbe na nepremičnine, dolžnikov delež v družbi in ostale premoženjske pravice dolžnika. V diplomski nalogi je podrobneje predstavljena davčna izvršba na dolžnikove denarne prejemke, ki je v praksi tudi najuspešnejša metoda izvršbe. Poleg tega se smatra za dolžnika ta metoda najmanj ogrožajoča. Z izvršbo se poseže po dolžnikovi plači oziroma drugih denarnih prejemkih, tako da delodajalec ali drug izplačevalec mesečno nakazuje del plačila na račun davčnega organa. Izvršba se zaključi ko se zarubi celoten znesek dolga, dolžnika pa bremenijo tudi vsi stroški postopka.
Keywords: davek, davčna izvršba, davčna izvršba na dolžnikove denarne prejemke, davčni organ, Finančna uprava Republike Slovenije
Published: 26.11.2018; Views: 454; Downloads: 42
.pdf Full text (978,45 KB)

Search done in 0.26 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica