| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 8 / 8
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Družba za upravljanje terjatev bank
Maja Loknar, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Bančni sistem in njegovo brezhibno delovanje sta ključnega pomena za državo in njene ljudi, saj bančni sistem in dogajanje na njegovem trgu neposredno posegata v realni sektor in življenje ljudi. Ko je leta 2008 prišlo do svetovne finančne krize, so se tega zavedale vse države, saj zaradi prepletenosti finančnih trgov različnih držav med sabo praktično ni bilo države, ki se je takratna finančna kriza ne bi dotikala. Finančno krizo so povzročila deviantna ravnanja finančnega sektorja in finančnih institucij z namenom stremljenja k višjemu dobičku, zato so se odločali za bolj tvegane posle in odobravali bolj tvegane kredite. V diplomskem delu smo raziskali, kdo so krivci za nastanek takratne finančne krize, kaj so slabe terjatve in kateri so načini, kako reševati finančno krizo. Večina držav se je ob prejšnji finančni krizi odločila za urejanje problema slabih sredstev bank in tveganih postavk na način, da so uporabile mehanizem t. i. slabe banke. Pri nas je leta 2013 v okviru mehanizma slabe banke nastala Družba za upravljanje terjatev bank, ki je v slovenskem prostoru nase prevzela slabe terjatve bank. V diplomskem delu smo predstavili ozadje nastanka finančne krize, slabe banke in naše DUTB. Ker verjamemo, da rešitev za izogib nadaljnjih takšnih kriz v nadzoru in ustrezni regulaciji finančnega trga obstaja, smo pregledali, kaj o poslovanju DUTB pravijo na Računskem sodišču. Pregledali smo tudi, kakšen sistem imajo in kako so uporabljali model slabe banke v tujini.
Keywords: diplomske naloge, DUTB, slaba banka, finančna kriza, računsko sodišče
Published: 24.09.2020; Views: 310; Downloads: 69
.pdf Full text (1,41 MB)

2.
Slaba banka: primerjava slovenske in nemške slabe banke
Nina Kovačević, 2019, undergraduate thesis

Abstract: V času pred krizo je veliko bank dajalo kredite podjetjem brez visokih garancij. Ker so se ta podjetja kasneje razvijala in rastla, so lahko zlahka odplačevala dolgove. Tako je rast posojil strmo naraščala, banke so med seboj tekmovale, katera bo podjetjem odobrila več posojil. Ko pa je leta 2008 prišlo do gospodarske krize, se je začelo pri poslovanju bank pojavljati veliko tveganj, vezanih na kredite in slaba posojila, in s tem tudi težave z likvidnostjo, kar je posledično ogrožalo obstoj bank. Povečala se je potreba po ustanovitvi tako imenovanih slabih bank. V delu diplomskega projekta je natančneje opisan pomen in delovanje slabe banke v splošnem pomenu, saj je za nadaljnjo obravnavo potrebna osnovna razlaga slabe banke. V sklopu slabih bank, ki so potrebne za normalno poslovanje bank v državi, smo opisali edino slovensko slabo banko, Družba za upravljanje terjatev – DUTB, in pa štiri nemške slabe banke: Erste Abwickelungsanstalt, Bankaktiengesellschaft (BAG), Bankgesellschaft Berlin in FMS Wertmanagement, ter jih predstavili. V zadnjem delu diplomskega projekta smo na podlagi predstavitve vseh bank izbrali nemško slabo banko FMS Wertmanagement ter jo uporabili za primerjavo s slovensko banko DUTB. Kriteriji, ki smo jih pri tem uporabili, so: leto ustanovitve, kdo so ustanovitelji, diskont prenosa terjatev, pričakovana življenjska doba in struktura. Primerjalna analiza slovenske in nemške slabe banke je tudi vsebinski namen te naloge.
Keywords: slaba banka, DUTB, FMS Wertmanagement, struktura, primerjava, analiza.
Published: 28.10.2019; Views: 600; Downloads: 76
.pdf Full text (489,57 KB)

3.
Pripojitev factorbanke in probanke k
Valentina Vidovič, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Zaradi slabšanja položaja obeh bank je bilo jasno, da Probanki in Factor banki sledi prestrukturiranje. Zaradi likvidnega stanja, kapitalske moči, plačevanje obveznosti in finančnega položaja je Banka Slovenija bila primorana, da izda odločbo o izredni upravi na podlagi prvega odstavka 217. člena in prvega odstavka 253. člena ZBan-1 dne 6.9.2013. Tako sta banki postopno prenehali delovati in sta bili še istega dne imenovani izredni upravi. Vsa njuna pooblastila je prevzela Banka Slovenije, ki je pridobila posredne in neposredne pristojnosti v zvezi z nadzorom poslovanja obeh bank. Ker se je stanje v bankah še slabšalo, sta morali izvesti revidirano poročilo o finančnem stanju in predlog za prenehanje delovanja z minimalnimi stroški za proračun Republike Slovenije. Prav tako je bil izdelan načrt prestrukturiranja. Banki sta izkazovali negativni kapital, kar je pomenilo, da njuno premoženje ni bilo v dovolj visokem znesku, da bi poplačale vse terjatve in obveznosti do upnikov. Tako posledično nista zagotavljale minimalnega kapitala, da bi uresničile načrt prestrukturiranja, ki je bil izdelan konec leta 2016. Probanka in Factor banka sta pridobili zeleno luč za posojilo ELA, da sta banki lahko v določenem znesku poplačali vse obveznosti. Dolg sta mesečno odplačevali po obrokih vse do leta 2014, preostanek dolga pa se je prenesel s pripojitvijo na DUTB. Ta se je zgodila s podpisom pogodbe pri notarju dne 3.2.2016, v veljavnost pripojitve pa je vstopila z vpisom v sodni register. Pogodba določa, da se s pripojitvijo prenese vso premoženje obeh bank ter pravice in obveznosti. DUTB kot prevzemna družba se z vpisom v sodni register šteje kot nova lastnica obeh bank, ne da bi pri tem se prej opravila likvidacija Probanke in Factor banke. Po stanju 1. 1. 2016 se poleg pravic, obveznosti in premoženja prenesejo tudi zaposleni. Ti se s pripojitvijo bistveno zmanjšajo, prav tako so se zmanjšale poslovne enote obeh bank.
Keywords: pripojitev, ELA, DUTB, Banka Slovenije, prestrukturiranje, SID, SEPA, izredna uprava, izredni ukrepi.
Published: 28.10.2019; Views: 403; Downloads: 49
.pdf Full text (643,18 KB)

4.
Analiza vpliva družbe za upravljanje terjatev bank na slovenski bančni sistem
Jaka Marolt, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Ključna vsebina diplomskega seminarja je analiza vpliva DUTB na slovenski bančni sistem v obdobju 20082015. Poleg opisa zakonske podlage DUTB je v ospredju raziskava vpliva DUTB na izbrane dejavnike stabilnosti bančnega sistema; likvidnost, solventnost, finančna uspešnost in donosnost. Analiza je bila izvedena na podlagi podatkov Banke Slovenije in strokovnih člankov ter zajema naslednje kazalnike: kazalnika likvidnosti I. in II. razreda, kazalnik kapitalske ustreznosti, kazalnik neto obrestne marže ter kazalnika donosnosti kapitala in sredstev. Pri likvidnosti smo opazili padanje obeh kazalnikov, vendar je likvidnost II. razreda bolj strmo padala do leta 2013, ko pa sta se oba kazalnika povrnila na zadovoljive ravni. Neto obrestna marža je na začetku opazovanega obdobja precej stagnirala, vendar je tudi ona s koncem leta 2011 začela padati ter se je povrnila blizu predkrizne ravni z letom 2014. Pri kapitalski ustreznosti smo ugotovili predvsem počasno odzivnost lastnikov bank do potrebe po zvišanju le-te. Donosnost bank je postala negativna z letom 2010 in svojo najnižjo točko dosegla leta 2013. Z letom 2015 sta oba kazalnika donosnosti spet postala pozitivna. Vsi kazalniki imajo skupno lastnost; doživeli so močan trend pozitivne rasti v letih 2013, 2014 in 2015. Pri rasti vsakega smo ugotovili povezavo z ustanovitvijo DUTB. Glede na opravljeno raziskavo je ugotovitev tega diplomskega seminarja, da je DUTB pozitivno vplivala na slovenski bančni sistem.
Keywords: DUTB, slaba banka, bančni sistem, likvidnost, kapitalska ustreznost, donosnost
Published: 06.11.2017; Views: 787; Downloads: 86
.pdf Full text (905,41 KB)

5.
PREMOSTITEV BANČNE KRIZE Z UVEDBO SLABE BANKE
Mitja Pernek, 2016, master's thesis

Abstract: Brezhibno delovanje bančnega sistema je ključnega pomena za obstoj in nadaljnji razvoj države. Že v sami preventivi je potrebno, da smo pozorni na bančno politiko, ki jo vodi država, ter da nenehno spremljamo zadolženost, likvidnost in kapitalsko ustreznost bank. Kadar se pojavi bančna kriza, le-tej navadno sledi tudi valutna in dolžniška kriza, nemalokrat pa nato celotno nacionalno gospodarstvo pade v gospodarsko recesijo. Iz omenjenih razlogov se je nanjo treba primerno odzvati. Osnovni namen ustanovitve slabe banke je stabilizacija bančnega sistema, povečanje transparentnosti ter povrnitev zaupanja investitorjev in pomoč ter aktivno sodelovanje v procesu prestrukturiranja potencialno dobrih podjetij. Zelo pomembno je, da banke in država delujejo usklajeno. Ključnega pomena je predvsem povrniti zaupanje v bančni sistem in ustrezno zavarovati bančne vloge. Uvedba slabe banke je vsekakor učinkovit proces reševanja bančne krize nacionalnega bančnega sistema, vendar ugoden končen rezultat ni samoumeven. V prvi vrsti je potrebno izbrati najprimernejši model implementacije slabe banke in izbrati ustrezen organizacijski model. Zelo pomembna je tudi zaposlitvena struktura. Zaposleni morajo biti strokovno podkovani in politično neobremenjeni, saj ima političen vpliv močno negativen vpliv na slabo banko. Uporabo mehanizma slabe banke v procesu premostitve bančne krize spremljajo visoki stroški. Konkretnejši prenosi sredstev in tveganj namreč povečujejo stroške, pa vendar obenem prinašajo transparentnost, večajo fleksibilnost bank in boniteto ter povečujejo zaupanje tujih investitorjev in omogočajo lažji dostop do virov financiranja. Za izbiro ustreznega modela je torej potrebno predhodno opraviti vrsto analiz različnih postavk, jih ustrezno ovrednotiti, določiti njihov vpliv na koeficient kapitalske ustreznosti banke in na podlagi pridobljenih rezultatov izbrati ustreznega. Ključnega pomena je predvsem prvo leto delovanja slabe banke, saj mora le-ta razmeroma hitro in jasno določiti, kako bo obravnavala posamezne vrste slabih kreditov ter terjatev. Primeri slabih bank iz tujine so v mnogih primerih pokazali, da so izkušnje uporabe inštrumenta slabe banke v veliki meri pozitivne. Pri tem gre zlasti izpostaviti primere iz Irske, Švedske, Nemčije in Amerike.
Keywords: bančni sistem, slaba banka, bančna kriza, finančna kriza, DUTB
Published: 13.01.2017; Views: 2263; Downloads: 157
.pdf Full text (1,56 MB)

6.
SLABA BANKA: PRIMERJAVA ŠPANSKE IN SLOVENSKE SLABE BANKE
Žiga Damiš, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V delu diplomskega projekta je predstavljeno, kako je prišlo do svetovne finančne krize leta 2008. Vse države so se takrat morale soočiti z dejstvom, da je tudi njih prizadela kriza, in se odločiti, kako posredovati, da bi bile posledice čim manjše. Raziskovali smo tudi, kdo so krivci za nastanek krize globalne razsežnosti. Ker se je kriza zgodila zaradi ameriškega drugorazrednega trga hipotekarnih posojil, se je seveda kriza najprej pojavila v ZDA, ker pa je ameriško gospodarstvo tako veliko in močno, se je kriza hitro razširila tudi v Evropo, saj so evropske banke veliko vlagale v ameriški trg hipotekarnih posojil. Slabe terjatve so nastale predvsem zaradi zgrešene politike bank, ki so dajale kredite fizičnim osebam in pravnim subjektom, za katere se je vedelo, da ne bodo sposobni vrniti najetih kreditov. Države so se morale odločiti, s katerimi instrumenti bodo ublažile posledice krize. Večina držav se je odločila za uvedbo slabe banke in prenos slabih sredstev. Ker pa poznamo več modelov slabe banke, se je bilo treba odločiti, kateri model izbrati, da bi tako čim prej izplavali iz krize. Opisali smo več modelov, ki so med bolj prepoznavnimi in uspešnimi. Podrobneje smo opisali slovenski model slabe banke – DUTB in ga primerjali s špansko slabo banko – SAREB. Primerjali smo ju po več kriterijih in predstavili ugotovitve.
Keywords: slaba banka, gospodarska kriza, protikrizni ukrepi, DUTB, SAREB
Published: 02.12.2016; Views: 1200; Downloads: 198
.pdf Full text (719,50 KB)

7.
PRAVNE MOŽNOSTI IN SMOTRNOST AKTIVNEGA PRISTOPA PRI UPRAVLJANJU SLABIH TERJATEV DO PODJETIJ V BANKAH
Martin Kandrič, 2016, master's thesis

Abstract: V času gospodarske oziroma finančne krize, ki je izbruhnila konec leta 2008, se je veliko podjetij znašlo v brezizhodni situaciji. Podjetja so se na eni strani soočala z nenadnim upadom prihodkov in na drugi strani s prezadolženostjo oziroma nevzdržnim dolgom. V času recesije se je drastično zmanjšala kreditna aktivnost bančnega sistema, saj banke nenadoma niso več zaupale podjetjem, da bodo vrnila sposojena denarna sredstva. Slovenskim bankam se je v letih od 2009 do vključno 2013 povečeval obseg nedonosnih kreditov, ki je znižal kapital bank na neustrezno raven. Posledično je bil konec leta 2013 ogrožen celotni slovenski bančni prostor. V ta namen je država sprejela določene ukrepe za stabilizacijo bančnega sistema, ki so omogočili prenos nedonosnih terjatev na specializirano institucijo Družbo za upravljanje terjatev bank (v nadaljevanju: DUTB). S tem je omogočila sistemski okvir za aktiven pristop upravljanja slabih oziroma nedonosnih terjatev. Prav tako so se banke kadrovsko okrepile in ustanovile oddelke intenzivne spremljave (v kolikor jih že niso imele formirane) ter pričele z aktivnejšim pristopom prestrukturiranja slabih terjatev do dolžnikov. Tuja literatura s področja upravljanja tveganih terjatev loči dva bazična pristopa obravnave dolžnikov, in sicer izvensodni pristop prestrukturiranja (sporazumno) in sodni pristop, ki je pod jurisdikcijo stečajnega sodišča. Tuja stečajna sodišča dajejo prednost oziroma so usmerjena v ohranjanje poslovanja podjetja. Odločitve sodišč se sprejemajo tudi na osnovi tehtanja med ohranjanjem zaposlenih in poplačilom upnikom. Slovenske banke pa so v smislu usklajenega delovanja in iskanja konstruktivnih rešitev sprejele načela prestrukturiranja, ki stremijo k ohranitvi delovanja podjetja in tudi k reševanju socialnega vidika problema. Sočasno pa je država sprejela zakonske okvirje, da bi omogočila učinkovitejše prestrukturiranje dolžnikov. Gre za novelo F Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju: ZFPPIPP), ki je stopila v veljavo z decembrom 2013. Predmetna novela omogoča bolj učinkovito prestrukturiranje ločitvenih terjatev, ki jih je možno podaljšati z moratorijem na odplačilo in znižati obrestno mero za čas odplačila. Novost te novele je preventivno prestrukturiranje, ki omogoča dolžniku predinsolventno prestrukturiranje z vnaprej določenimi pravili, ki predvidevajo, da obstaja velika možnost insolvence v roku enega leta. Novela omogoča tudi postopek ponovne prisilne poravnave za tista podjetja, ki se niso dovolj uspešno in učinkovito razdolžila po prejšnj noveli ZFPPIPP-a. V času prestrukturiranja dolžnikovega dolga so finančni kazalci, kot na primer Debt/earnings before interest, taxes, depreation, amortization (v nadaljevanju: Debt/EBITDA) ali EBITDA interest coverage, določen odsev oziroma prikaz trenutnega finančnega stanja, v katerem se podjetje nahaja. Predmetno orodje služi upnikom kot signal za prepoznavo kritičnega dogodka in hitrejšega ukrepanja v smislu aktivnejšega pristopa pri prestrukturiranju finančnega dolga. S pomočjo intervjuja sem definiral smernice za formiranje pojma aktivnega pristopa upravljanja slabih terjatev v bankah. Ugotovil sem, da aktiven pristop zajema skupek dejavnosti iz različnih področij delovanja bank, od finančne analize nabora podatkov do preučevanja poslovnega modela dolžnika. Vzporedno analiziranje podatkov z vidika banke zajema tudi aktivno spremljavo slabitev v odvisnosti od kvalitete zavarovanj in časovnega okvirja pričakovanega poplačila. Sprejete izhodne strategije vsekakor vplivajo na poslovanje banke oziroma na njen poslovni rezultat ter prilagajanje politike upravljanja tveganih terjatev glede na dane okoliščine. V empiričnem delu sem dokazal, da ne obstaja neposredna povezava med izračunanimi »trdimi« finančnimi kazalci in odločanjem banke oziroma upnika o potrditvi prisilne poravnave, ampak na sprejemanje poslovnih odločitev vplivajo drugi »mehki« dejavniki.
Keywords: gospodarska in finančna kriza, prezadolženost, kreditna aktivnost, aktivno upravljanje slabih terjatev, DUTB, prestrukturiranje, insolventni postopki, Novela F ZFPPIPP, načela prestrukturiranja, izvedljiv poslovni model, scenariji poplačil.
Published: 01.07.2016; Views: 959; Downloads: 136
.pdf Full text (1,89 MB)

8.
POLOŽAJ IN AKTIVNOSTI DRUŽBE ZA UPRAVLJANJE TERJATEV BANK
Eva Senica, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Finančna kriza, ki se je leta 2008 iz ZDA razširila v Evropo, je močno prizadela bančne sisteme številnih držav. Zaradi pokov nepremičninskih in borznih balonov se je v bilancah bank povečal delež slabih terjatev, kar je zmanjšalo njihovo kapitalsko ustreznost ter ogrozilo likvidnost in solventnost bank, s tem pa stabilnost bančnih sistemov. Eden izmed načinov reševanja bančnega sistema, ki so se ga v času globalne finančne krize poslužile številne države, je uporaba koncepta slabe banke. Slovenija je s tem namenom ustanovila Družbo za upravljanje terjatev bank. Naloga podrobneje opisuje pojme, povezane s slabo banko, ter sam koncept in različne oblike slabe banke. Koncept je bil v preteklosti že večkrat uporabljen. V času aktualne krize številne države, med njimi tudi ZDA, Nemčija, Irska, Španija in Slovenija, na ta način rešujejo svoje banke. Slovenska slaba banka je bila ustanovljena pet let po začetku krize in zaenkrat uspešno dosega kratkoročno zastavljene cilje. S svojim delovanjem je v prvem letu pripomogla k izboljšanju kapitalske ustreznosti in likvidnosti bank ter k izboljšanju zaupanja v bančni sistem. O njeni učinkovitosti ter doseganju glavnega namena in cilja bo lažje presojati po nekaj letih njenega delovanja.
Keywords: DUTB, slaba banka, slabe terjatve, kreditno tveganje, bančna kriza
Published: 02.11.2015; Views: 1394; Downloads: 234
.pdf Full text (863,03 KB)

Search done in 0.11 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica