| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 25
First pagePrevious page123Next pageLast page
1.
UTAJEVANJE DAVKOV S POUDARKOM NA DAVČNEM VRTILJAKU
Ivo Kalazić, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Davki predstavljajo najpomembnejši vir dohodkov za državni proračun. Država z davki zadovoljuje javne potrebe svojih državljanov. Problem utajevanja davkov zasledimo povsod po svetu, v vseh družbah, v vseh družbenih razredih, poklicnih panogah in tudi v vseh ekonomskih sistemih, Slovenija tu ni nobena svetla izjema. Plačevanje davkov pri davčnih zavezancih, ne glede na njihovo materialno situiranost, velikokrat ni priljubljeno, zato iščejo različne možne variante zmanjšanja ali izognitve davčnim obveznostim. Davčnim utajam se davčni zavezanci nagibajo iz različnih vzrokov, in sicer zaradi prevelike davčne obremenitve, visoke davčne stopnje in slabega davčnega nadzora ter izredno nizke davčne morale. Najpogostejša oblika davčnega utajevanja na področju davka na dodano vrednost je utaja tipa »davčni vrtiljak«. Pojavil se je z odpravo carinskih meja med državami EU s 1. januarjem 1993. Ključen člen tovrstne utaje je »izginuli trgovec«, ki izkorišča princip obdavčenja dobav blaga znotraj Skupnosti po kraju pridobitelja, tako da znotraj Skupnosti kupi blago ali storitve brez obračunanega DDV ter jih nato proda z obračunanim DDV, potem pa izgine, ne da bi državi plačal dolgovani DDV. »Davčni vrtiljak« predstavlja resno grožnjo državam članicam EU, hkrati pa tovrstne utaje predstavljajo nek nov izziv v boju proti »davčnemu vrtiljaku«.
Keywords: davek na dodano vrednost (DDV), davčna utaja, davčni vrtiljak, davčni nadzor, izginuli trgovec.
Published in DKUM: 30.08.2023; Views: 348; Downloads: 26
.pdf Full text (440,47 KB)

2.
Število davčnih inšpekcijskih nadzorov in višina pobranih davščin
Julia Dovečar, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Davki so neizogibno potrebni in pomembni za normalno delovanje družbe, to izhaja že iz zgodovine. Pri pobiranju davkov so vključene naloge državnih in drugih organov, ki so pristojni za pobiranje davkov, pravice in obveznosti davčnih zavezancev in drugih oseb, določene z zakonom o obdavčenju, zakonom, ki ureja davčno in carinsko službo ter z zakonom, ki ugotavlja in izpolnjuje davčne obveznosti davčnih zavezancev, določene s tem zakonom ali z zakonom o obdavčenju. V Republiki Sloveniji za učinkovito pobiranje davkov skrbi Finančna uprava Republike Slovenije, organ v sestavi ministrstva za finance, ustanovljen 1. avgusta 2014 z združitvijo Davčne uprave Republike Slovenije in Carinske uprave. Izpolnjevanje davčnih obveznosti davčnih zavezancev preverjamo na različne načine znotraj davčnega nadzora, ki se vrši tako v korist kot tudi v breme le-teh. Davčni inšpekcijski nadzor je ena oblika davčnega nadzora, ki ga izvaja davčni inšpektor, ki pa za svoje delo odgovarja FURS-u. Davčni inšpektor preverja izpolnjevanje davčnih obveznosti davčnih zavezancev po Zakonu o obdavčenju in po Zakonu o davčnem postopku. V diplomskem delu obravnavamo in raziskujemo gibanje števila davčnih inšpekcijskih nadzorov s strani FURS-a in višine pobranih davščin. Skušali bomo raziskati dejavnike, ki vplivajo na gibanja števila opravljenih davčnih inšpekcijskih nadzorov s pomočjo podatkov letnih poročil FURS v časovnem obdobju 2015-2020.
Keywords: država, davek, davčni zavezanec, davčni nadzor, davčni inšpekcijski nadzor, davčni inšpektor.
Published in DKUM: 11.07.2023; Views: 389; Downloads: 83
.pdf Full text (1,48 MB)

3.
Davčni inšpekcijski nadzor s študijo primera missing trader-ja
Sandra Šuštaršič Simonič, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Ena izmed temeljnih dejavnosti državne uprave je učinkovito pobiranje dajatev, varovanje družbe in finančnih interesov države. V okviru Finančne uprave Republike Slovenije, ki je nosilec fiskalne vloge pri zagotavljanju virov financiranja javnofinančnih blagajn, se izvaja finančni inšpekcijski nadzor. To je ena izmed oblik finančnega nadzora, pomembna za učinkovito in zakonito izpolnjevanje davčnih obveznosti. Zaradi prisilne narave davčnih prihodkov postopek finančnega inšpekcijskega nadzora temelji na nekaterih načelih, z upoštevanjem le-teh pa se tako omeji oblast državnih organov nasproti zavezancem za davek. Davčni vrtiljak kot ena izmed oblik davčne utaje predstavlja bistveno nevarnost za javni interes, saj povzroča na eni strani neposredno oškodovanje proračuna, na drugi pa nelojalno konkurenco poštenim davčnim zavezancem ter s tem gospodarsko škodo. Finančna uprava, ki se bori zoper davčne goljufije, poleg ozaveščanja širše javnosti z raznimi pojasnili pri prepoznavi »sumljivih« poslov oz. »sumljivih« zavezancev, tudi sama izvaja nekatere ukrepe v boju zoper tovrstne goljufije.
Keywords: finančni nadzor, Finančna uprava RS, načela inšpiciranja, davčni vrtiljak, davčni postopek.
Published in DKUM: 30.10.2017; Views: 1679; Downloads: 209
.pdf Full text (1,00 MB)

4.
IZVRŠBA V DAVČNEM POSTOPKU IN ČEZMEJNI VIDIK
Tanja Miličić, 2016, master's thesis/paper

Abstract: Slovenija je članica Evropske unije in pravni red Evropske unije je del slovenske zakonodaje. To pomeni, da se mora Slovenija prilagajati tudi na področju davčne zakonodaje in spremembam, ki to področje spremljajo. Pobiranje davkov je ena najstarejših pravic posamezne države. Države s pobiranjem davkov zadovoljujejo javne interese in uresničujejo svojo suverenost. Daleč v zgodovino pa sega tudi neizpolnjevanje davčnih obveznosti. Problem nastane, ko država zaradi neplačila ne more pobrati odmerjenega davka. Konflikti med davčnimi zavezanci in davčnimi organi se pojavljajo že znotraj domicilne države, še več težav pa je zaznati izven meja posamezne države. V magistrski nalogi sem se opredelila do izvršbe v davčnem postopku, najprej v slovenskem davčnem prostoru, nato pa analizirala tudi čezmejni vidik davčne izvršbe in medsebojno pomoč ter vzajemno sodelovanje pri izmenjavi informacij, ki omogočata lažjo poravnavo neplačanih davčnih obveznosti. Države članice si prizadevajo za zajezitev davčne nediscipline, pri tem pa se poslužujejo različnih ukrepov. Mednarodno sodelovanje in upravna pomoč pri izmenjavi informacij med državami članicami EU sta izjemnega pomena za uspešno davčno poslovanje in na področju pobiranja davščin. Vsaka država lahko izbira sebi prilagojen davčni sistem. Vendar države z oblikovanjem direktiv, sklepov in uredb skrbijo za to, da se davčni sistemi držav razvijajo v isto smer, se harmonizirajo in omogočajo boljše sodelovanje med davčnimi upravami pri nadzoru in pobiranju davkov. V nalogi sem se posebej opredelila še do hrvaškega davčnega sistema in primerjala zakonodajo davčne izvršbe v Sloveniji in v sosednji Republiki Hrvaški.
Keywords: izvršba, davčni postopek, davčni nadzor, medsebojna upravna pomoč, čezmejna davčna izvršba, mednarodno sodelovanje v davčni izvršbi, obrazci v postopku medsebojne upravne pomoči
Published in DKUM: 10.12.2016; Views: 1580; Downloads: 216
.pdf Full text (1,67 MB)

5.
Problematika določanja davčnih osnov v posebnih primerih
Maja Goltes, 2016, master's thesis

Abstract: Problematika odmere davka v posebnih primerih obravnava postopke, ko lahko davčni organ v davčno inšpekcijskem nadzoru ugotavlja davčno osnovo s cenitvijo davčne osnove. Cenitev davčne osnove je poseben ugotovitveni postopek, v katerem se ugotavljajo dejstva in pridobivajo dokazi, ki so pomembni za preučevanje in ugotavljanje poslovnih dogodkov v preteklosti, na podlagi katerih davčni organ lahko določi verjetno davčno osnovo. Oceno davčne osnove lahko opravi davčni organ potem, ko so izčrpana vsa druga razpoložljiva sredstva in informacije, da bi se ugotovila dejanska davčna osnova za obdavčenje. Če davčni organ ugotovi da podatki, listine in davčne napovedi, ki jih je predložil zavezanec za davek ne ustrezajo dejanskemu stanju, se davčna osnova in odmera davka lahko ugotavljata s cenitvijo davčne osnove. Pri ugotavljanju davčne osnove z oceno mora biti izpolnjen vsaj eden izmed predpisanih pogojev po določilih 68. člena Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2), ki je edina pravna podlaga, ki določa v katerih primerih davčni organ lahko ugotovi predmet obdavčitve z oceno davčne osnove in na tej podlagi odmeri davek. Postopek cenitve davčne osnove je izjema, kjer je zakonodajalec kot merilo za oceno davčne osnove določil verjetnost, ter s tem pooblastil davčni organ, da lahko odstopa od temeljnega načela davčnega procesnega prava – načela materialne resnice. ZDavP-2 ne določa metod ocene davčne osnove, ravno tako jih ne določa noben drug zakon. Davčni organ ima v okviru diskrecijske pravice v ugotovitvenem postopku možnost izbrati eno ali več metod cenitve davčne osnove, zavezanec za davek pa ne more vplivati ali sodelovati pri izboru metode ocene davčne osnove. Pri dokazovanju dejstev, ki bi mu znižala verjetno davčno osnovo, ima zavezanec za davek možnost dokazovanja le z listinskimi dokazi. To ga v inšpekcijskem postopku ocene davčne osnove nekako postavlja v neenakopraven položaj v primerjavi z davčnim organom. Pravna varnost zavezancev za davek bi lahko bila višja s spremembami na zakonodajnem in sodnem področju.
Keywords: odmera davka v posebnih primerih, cenitev, zavezanec za davek, davčni nadzor, metoda cenitve davčne osnove, davčna načela, listinski dokazi, pravna varnost.
Published in DKUM: 18.11.2016; Views: 2042; Downloads: 212
.pdf Full text (991,99 KB)

6.
Davčni nadzor fizične osebe v luči ustavnega načela pravne države s poudarkom na načelu sorazmernosti
Natalija Njavro, 2016, master's thesis

Abstract: Davčni nadzor fizične osebe je specifični davčni postopek namenjen razjasnjevanju in ugotavljanju dejstev, s pomočjo katerih davčni organ odmeri davek po 68. a členu Zakona o davčnem postopku. S 1.1.2014 je bila sprejeta novela Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2G) , s katero je obdavčitev nenapovedanih dohodkov dobila zakonsko podlago v samostojnem členu. Obdavčitev nenapovedanega dohodka se izvede pod pogojem, da davčni organ ugotovi nesorazmerje ali razliko med vrednostjo sredstev za privatno potrošnjo, ki vključuje premoženje, s katerim razpolaga davčni zavezanec in ta znatno presegajo dohodke, ki jih je zavezanec za plačilo davka napovedal. Davčni organ v tem primeru pozove davčnega zavezanca k predložitvi podatkov o svojem premoženju. Davčni organ ves čas postopka ravna v skladu z načeli davčnega postopka in načeli drugih zakonov, ki ga prav tako zavezujejo. Naloga najprej opredeljuje davčni nadzor fizične osebe v razmerju do najpomembnejšega načela – načela pravne države, s poudarkom na načelu sorazmernosti. Naloga se nanaša na upoštevanje omenjenih načel tako s strani zakonodajalca, kot s strani samega izvajalca zakona – davčnega organa.
Keywords: Davčni nadzor, davčni zavezanec - fizična oseba, dohodnina, davek po 68. a členu ZDavP-2G, prekomerna obdavčitev, načelo pravne države, načelo sorazmernosti, človekove pravice, davčna načela, načela Zakona o splošnem upravnem postopku, odmera davka od nenapovedanih dohodkov, odvzem nezakonito pridobljenega premoženja, kaznovalna narava.
Published in DKUM: 25.10.2016; Views: 1973; Downloads: 287
.pdf Full text (2,14 MB)

7.
ANALIZA NADZORA NAD OBRAČUNAVANJEM IN PLAČEVANJEM OBVEZNIH PRISPEVKOV ZA SOCIALNO VARNOST OD DOHODKOV IZ DELOVNEGA RAZMERJA
Mitja Vodušek, 2016, master's thesis

Abstract: Večina sistemov socialne varnosti v svetu se danes sooča s problematiko zadostnega financiranja. Ob neugodnih demografskih kazalcih in slabi državni ureditvi so najbolj na udaru pokojninski sistemi, kar še posebej velja za sisteme dokladnega financiranja, značilne za države centralne Evrope in tudi Slovenijo. Nezadostnost financiranja zgolj s prispevki iz obveznih zavarovanj na osnovi solidarnosti in vzajemnosti vodi k iskanju novih rešitev. Ob nujnem reformiranju socialnih, predvsem pokojninskih sistemov, se pojavi tudi vprašanje glede zadostne učinkovitosti nadzora nad obračunavanjem in plačevanjem obveznih prispevkov za socialno varnost. Po učinkovitosti je naš sistem nadzora in pobiranja obveznih prispevkov primerljiv s sistemi v svetu. Tudi tuji sistemi se ukvarjajo s podobnimi problemi kot mi. V osnovi lahko opredelimo dva osnovna modela pobiranja obveznih prispevkov za socialno varnost. Po enem nadzorno funkcijo in funkcijo pobiranja prispevkov opravlja finančna ali davčna uprava, pri drugem modelu pa je nadzor in pobiranje prepuščen socialnim zavodom ali posebni socialni agenciji. Slednji sistemi so trenutno prevladujoči, vendar gre trend v smeri pobiranja in nadzora socialnih prispevkov s strani centralnih davčnih uprav. Države so vzpostavile nadzore preko svojih organov z različnimi pristojnostmi in vlogo v sistemu nadzora. V Sloveniji so se državni organi pristojni za nadzor pobiranja obveznih socialnih prispevkov oblikovali z razvojem pravne ureditve države po osamosvojitvi. Vstop Slovenije v EU je glede nadzora prinesel nove dimenzije. Prilagajanje zahtevam po prostem pretoku blaga, storitev, dela in kapitala, je povzročilo na nekaterih področjih manjšo učinkovitost organov nadzora, saj prost finančni pretok omogoča tudi večje možnosti izogibanja plačevanju davkov in prispevkov. Finančni tokovi so se globalizirali, temu so zelo počasi sledile tudi države s svojimi nadzornimi organi. Bistveni premiki bodo še potrebni, tako na nacionalni, predvsem pa na globalni ravni z ureditvijo ustreznih pretokov informacij med bančnimi institucijami ter organi nadzora posameznih držav. V Sloveniji je nosilec nadzora Finančna uprava Republike Slovenije. Pokojninski in zdravstveni zavod nimata večjih pristojnosti glede nadzora in pobiranja obveznih prispevkov. V magistrski nalogi so podrobneje opredeljeni postopki nadzora po davčni zakonodaji in najpogostejše oblike nepravilnosti, ki se v praksi ugotavljajo v nadzoru. Pri tem so predmet proučevanja predvsem obvezni prispevki za socialno varnost od dohodkov iz delovnega razmerja, saj slednji predstavljajo glavnino vseh pobranih obveznih prispevkov za socialno varnost pri nas. V tem kontekst so predstavljene zakonske določbe s področja davčnega prava, delovnega prava in prava socialne varnosti. Za učinkovitejši nadzor bi veljalo razmisliti o možnostih sprememb nekaterih zakonskih določb, ter izboljšati delovanje davčnega nadzora in inšpekcijskih služb. Slabo je še vedno urejeno področje pravnega varstva delavcev in odgovornosti delodajalcev, ki ne plačujejo obveznih prispevkov. Več pozornosti mora država nameniti tudi področju ozaveščanja davčnih zavezancev o pomenu plačevanja davkov in prispevkov, ter dvigu davčne kulture.
Keywords: socialna varnost, socialno zavarovanje, financiranje socialne varnosti obvezni prispevki za socialno varnost, dohodki iz delovnega razmerja, davčni postopek, davčni nadzor.
Published in DKUM: 19.10.2016; Views: 2368; Downloads: 250
.pdf Full text (1,72 MB)

8.
POMEN TEMELJNIH NAČEL DDV PRI PREPREČEVANJU SAMOVOLJNEGA POSTOPANJA DAVČNEGA ORGANA
David Harl, 2016, master's thesis

Abstract: Dejstvo je, da mora Republika Slovenija kot demokratična država, ki temelji na vladavini prava, zagotavljati predvidljivo ravnanje nosilcev oblasti in nadzor nad njihovimi odločitvami. V času, ki ga zaznamuje vedno večja davčna kompleksnost in ko je že kolikokrat vprašljiva praktična uporaba davčne norme, je utemeljevanje pomena splošnih in temeljnih načel še bolj smiselno. Slednje je še toliko bolj pomembno na področju DDV. Zavedati se moramo, da je DDV v zadnjih letih najpomembnejši vir financiranja javne porabe. Vseskozi, tako v slovenskem kot tudi v evropskem merilu, se še vedno (prepogosto) dogaja, da morajo davčni zavezanci v postopkih pred državnimi organi, brezkompromisno zahtevati upoštevanje njihovih pravic, ki jim pripadajo ter preverjati zakonitost delovanja državnih organov v skladu s črko zakona. V modernih demokratičnih državah obstaja veliko mehanizmov nadzora, pa tudi pravnih sredstev, s katerimi se lahko spreminja delovanje, ravnanje in obnašanje državnih organov in njihovih uradnih oseb, le uporabiti jih je treba. Ker pa se zavedam, da imajo davčni zavezanci v davčnih postopkih nadzora večkrat občutek »majhnosti« in nemoči v razmerju do »samovoljnih« državnih organov, sem se odločil za obravnavo tematike, ki je pred vami. Tako kot velja za vsa druga pravna področja, obstajajo tudi pri postopanju davčnega organa na področju DDV nekatera temeljna izhodišča, osnove in načela, ki jih mora davčni organ pri odločanju o pravicah in obveznostih davčnih zavezancev upoštevati. Da lahko ustrezno presojamo zakonitost teh odločitev, pa je na strani davčnih zavezancev, da poznajo omejitve takšnega odločanja. Gre za vprašanje upoštevanja temeljnih načel DDV pri postopanju davčnega organa v postopkih nadzora DDV. V zapletenem in obsežnem davčnem okolju namreč obstaja več interpretacij pravnih norm, kar lahko privede do razhajanj tako med davčnimi zavezanci in davčnim organom, kot tudi do razhajanj med davčnimi zavezanci samimi. Medtem ko slednje ni problematično, je toliko bolj problematična interpretacija norm s strani davčnega organa, če slednji ne sledi temeljnim načelom DDV. Temeljna načela DDV, ki jih je oblikovalo SEU, lahko odigrajo pomembno vlogo pri enotni interpretaciji odločitev davčnega organa. Glede na to, da postopanje davčnega organa spada v okvir upravnega prava, ki ureja tudi delovanje izvršilne oblasti v primeru uresničevanja pravic in obveznosti davčnih zavezancev, je pomembno poznati ta načela, katerih skupni imenovalec je ta, da je njihovo upoštevanje in spoštovanje v vlogi omejevanja (državne) oblasti ob hkratnem zagotavljanju varstva pravic in obveznosti davčnih zavezancev. Z jasnimi opredelitvami, jasnimi načeli in jasnimi normami pa lahko skrčimo ali celo odpravimo razloge za morebitne pravdne postopke in s tem ustvarimo okolje pravne gotovosti in pravičnosti.
Keywords: temeljna načela, pomen temeljnih načel, DDV - davek na dodano vrednost, postopanje davčnega organa, samovoljno ravnanje, davčni nadzor, davčni zavezanec, kršitve temeljnih načel, direktiva sveta 2006/112/ES, nadzor nad postopanjem davčnega organa, uveljavljanje pravic in obveznosti davčnih zavezancev.
Published in DKUM: 15.09.2016; Views: 1535; Downloads: 157
.pdf Full text (1,48 MB)

9.
Utaje davka na dodano vrednost v gradbeništvu in gostinstvu
Brigita Ploj, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Siva ekonomija odnaša velik delež bruto domačega proizvoda. Država poskuša na različne načine omejiti vpliv sive ekonomije, čeprav je njena popolna zajezitev nemogoča. Siva ekonomija posameznikom omogoča povečanje finančnih prihodkov in s tem širjenje občutka povečanja blaginje, zato le-ti nimajo zavesti, da bi ravnali v skladu z zakonodajo in pravili. S sivo ekonomijo je tesno povezana davčna utaja, do katere prihaja predvsem zaradi visokih davčnih stopenj in nizke davčne morale. Diplomsko delo je sestavljeno iz petih poglavij. Predstavljene so najpogostejše metode utaj davkov v gradbeništvu in gostinstvu od leta 2008 naprej, projekti, ki so bili izvedeni, za lažje ugotavljanje dejanskega stanja in ukrepi državnih organov zoper predstavljene utaje. Za lažje razumevanje pa še davki in davčne utaje na splošno.
Keywords: davčna utaja, davčni zavezanec, inšpekcijski nadzor, gradbeništvo, gostinstvo.
Published in DKUM: 24.03.2016; Views: 1662; Downloads: 163
.pdf Full text (864,41 KB)

10.
POSTOPEK KOMUNICIRANJA MED DAVČNIMI INŠPEKTORJI IN DAVČNIMI ZAVEZANCI
Lucija Krajnc, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Davčni inšpektorji ugotavljajo ali davčni zavezanci plačujejo davke in preprečujejo izmikanje ter goljufanje pri plačevanju davkov. Pri inšpekcijskem pregledu je zelo pomemben dialog med davčnimi zavezanci in davčnimi inšpektorji. Ker imajo davčni zavezanci odpor do plačevanja davkov, nastopijo ovire v komunikaciji in s tem negativen odnos do davčnih inšpektorjev. Komuniciranje je lahko ustno ali pisno. Ustno komuniciranje ni dokumentirano, zato je potreba po pisnem komuniciranju vse večja. Za boljšo komunikacijo je pomembno, da davčni zavezanci sodelujejo v postopku in ga ne ovirajo. Če se v postopku ugotovijo nepravilnosti, davčni inšpektor napiše predlog sodniku za prekrške.
Keywords: postopek komuniciranja, davčni inšpektor, davčni zavezanec, odločba, davčni nadzor.
Published in DKUM: 09.11.2015; Views: 1498; Downloads: 168
.pdf Full text (433,94 KB)

Search done in 5.52 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica