| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 54
First pagePrevious page123456Next pageLast page
1.
Odnos študentov ekonomije do etičnosti davčnega utajevanja
Lidija Hauptman, 2014, original scientific article

Abstract: V prispevku proučujemo odnos do etičnosti davčnega utajevanja, ki se v literaturi pojasnjuje s tremi pogledi po Crowu (1944). Predstavljamo rezultate raziskave, ki smo jo izvedli med študenti ekonomije v Sloveniji. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, kateri pogled o etičnosti davčnega utajevanja zastopajo študenti ekonomije in ali se odnos do etičnosti davčnega utajevanja razlikuje glede na spol. Raziskava je razkrila, da študenti ekonomije v Sloveniji zastopajo stališče, da je davčna utaja etična pod določenimi pogoji in v določenih okoliščinah, ugotovljene so bile tudi razlike v odnosu do etičnosti davčnega utajevanja po spolu.
Keywords: davki, davčna utaja, davčna morala, študenti, raziskave, Slovenija
Published in DKUM: 06.09.2023; Views: 272; Downloads: 0

2.
UTAJEVANJE DAVKOV S POUDARKOM NA DAVČNEM VRTILJAKU
Ivo Kalazić, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Davki predstavljajo najpomembnejši vir dohodkov za državni proračun. Država z davki zadovoljuje javne potrebe svojih državljanov. Problem utajevanja davkov zasledimo povsod po svetu, v vseh družbah, v vseh družbenih razredih, poklicnih panogah in tudi v vseh ekonomskih sistemih, Slovenija tu ni nobena svetla izjema. Plačevanje davkov pri davčnih zavezancih, ne glede na njihovo materialno situiranost, velikokrat ni priljubljeno, zato iščejo različne možne variante zmanjšanja ali izognitve davčnim obveznostim. Davčnim utajam se davčni zavezanci nagibajo iz različnih vzrokov, in sicer zaradi prevelike davčne obremenitve, visoke davčne stopnje in slabega davčnega nadzora ter izredno nizke davčne morale. Najpogostejša oblika davčnega utajevanja na področju davka na dodano vrednost je utaja tipa »davčni vrtiljak«. Pojavil se je z odpravo carinskih meja med državami EU s 1. januarjem 1993. Ključen člen tovrstne utaje je »izginuli trgovec«, ki izkorišča princip obdavčenja dobav blaga znotraj Skupnosti po kraju pridobitelja, tako da znotraj Skupnosti kupi blago ali storitve brez obračunanega DDV ter jih nato proda z obračunanim DDV, potem pa izgine, ne da bi državi plačal dolgovani DDV. »Davčni vrtiljak« predstavlja resno grožnjo državam članicam EU, hkrati pa tovrstne utaje predstavljajo nek nov izziv v boju proti »davčnemu vrtiljaku«.
Keywords: davek na dodano vrednost (DDV), davčna utaja, davčni vrtiljak, davčni nadzor, izginuli trgovec.
Published in DKUM: 30.08.2023; Views: 341; Downloads: 26
.pdf Full text (440,47 KB)

3.
DAVČNE OAZE
Vesna Bolte, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Namen moje diplomske naloge je, prikazati obdavčitev v državah z ugodnejšim davčnim okoljem — v davčnih oazah. Off-shore centri so države oziroma njihova teritorialna območja, katerih glavni namen je, s pomočjo posebnih ugodnosti pritegniti tuj kapital. Davčni organ mora obravnavati subjekte, ki poslujejo v davčnih oazah, na enak način kot preostale gospodarske subjekte ter presojati pravilnost, popolnost in verodostojnost poslovnih dogodkov in knjigovodskih listin na enak način kot za vse druge poslovne dogodke. Vendar pa to še ne pomeni, da podatki niso resnični in pošteni, pa čeprav ima partner sedež v davčni oazi. Ravno zaradi tega takšnih dogodkov davčni organ ne sme obravnavati na drugačen način, kot bi jih, če bi posli bili sklenjeni s poslovnimi subjekti, ki imajo sedež na območju, ki se ne šteje za davčno oazo, torej na območju, ki se ne šteje kot ugodnejše davčno okolje. Edina razlika med tema dvema območjema je v velikosti obdavčitve. Davčni organ pri inšpiciranju ne prizna stroškov subjektov s sedežem v državah z ugodnejšim davčnim okoljem. Zakon o davku oh dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 17/05), ki je začel veljati 1. januarja 2005, prvič uvaja pojem države z ugodnejšim davčnim okoljem in podlago, po kateri se to presoja. Gre namreč za države s povprečnimi nominalnimi stopnjami davka, in sicer s stopnjami, ki so nižje od 12,5%.
Keywords: Obdavčitev v davčnih oazah, vrste davčnih oaz, davčni organ, off-shore center, ključni dejavniki off-shore centrov, (škodljiva) davčna konkurenca, utaja davkov, inšpiciranje.
Published in DKUM: 21.02.2023; Views: 539; Downloads: 25
.pdf Full text (373,19 KB)

4.
Raziskava dejavnikov davčne morale v Sloveniji
Maja Keglič, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Davek je splošna obvezna dajatev davčnih zavezancev, ki je namenjena kritju skupnih izdatkov države. To je za uspešno delovanje države še kako pomembno, zato je prav, da se vsak posameznik zaveda, da je potrebno davčno zakonodajo spoštovati. Vedno pa se najde kdo, ki pravila krši in poskuša davke utajiti. Za takšne osebe so predpisane ustrezne sankcije. Namen diplomske naloge je ugotoviti pripravljenost posameznikov v Sloveniji za plačilo davkov in izmeriti stopnjo njihove davčne morale. Najprej za lažje razumevanje pojasnimo nekaj osnovnih pojmov, povezanih z davčno moralo. Pojasnimo pojem davčne morale, davčne etike, davčne mentalitete, davčne kulture, davčne prevare, davčnega izogibanja, davčne utaje in davčne discipline. Davčna morala pomeni notranjo pripravljenost davčnega zavezanca, da svoje davčne obveznosti izpolni v skladu s predpisi. V osrednjem delu je predstavimo nekaj dejavnikov, ki vplivajo na davčno moralo. Ugotovimo, da na davčno moralo vplivajo družbeno demografski dejavniki (spol, starost, zakonski stan, religija), družbeno ekonomski dejavniki (zaupanje v državo in nacionalni ponos, dohodek davčnih zavezancev, kompleksnost davčne zakonodaje), osebnostne lastnosti posameznikov (makiavelizem, avtoritarizem, samopodoba, potreba po dosežkih) in vrednote (benevolenca, hedonizem, moč, konformnost). Zadnji del predstavlja analizo raziskave dejavnikov davčne morale. Raziskava kaže, da ima makiavelizem določen vpliv na davčno moralo posameznika. Ljudi, za katere je značilen makiavelizem, skrbi le za lastne cilje in interese ne pa tudi za občutke drugih ljudi. Takšnim ljudem ni mar za posledice pri utaji davkov in so tudi zelo spretni pri kršitvah.
Keywords: Davčna morala, davčna utaja, davki, davčni zavezanec, davčna disciplina, makiavelizem
Published in DKUM: 16.06.2021; Views: 1060; Downloads: 182
.pdf Full text (444,20 KB)

5.
Vpliv davčne pismenosti na davčno sodelovanje
Monika Strauss, 2020, master's thesis

Abstract: Gospodarska rast in razvoj sta dva izmed osrednjih ekonomskih ciljev vsake države, ki se dosegajo na podlagi pobranih javnofinančnih prihodkov. Za nemoteno izvajanje vseh aktivnosti, ki zagotavljajo obstoj in razvoj države, so potrebni prihodki. Slednje država ustvari na podlagi pobiranja davkov od svojih davkoplačevalcev. Iz različnih razlogov prihaja do utaj davkov, kar za države pomeni primanjkljaj davčnih prihodkov, zato je toliko bolj pomembno, da država usmeri pogled v raziskovanje odnosa državljanov do obdavčevanja in v raziskovanje njihove davčne morale ter tako opredeli strategije za povečanje davčne pismenosti. V raziskavi smo preverjali, kako davčna pismenost vpliva na davčno sodelovanje davkoplačevalcev. Uvodnemu delu sledi pregled spoznanj iz literature s področja davčne pismenosti in davčnega sodelovanja kot podlaga za empirično raziskavo v drugem delu naloge. Pri pregledu literature smo proučevali povezavo med davčno pismenostjo, davčnim sodelovanjem in davčno moralo posameznika. V empiričnem delu raziskave smo se omejili na izračun stopnje davčne pismenosti pri dveh ciljnih skupinah (študenti in samozaposlene fizične osebe). Oblikovali smo način izračuna davčne pismenosti in analizirali povezavo med stopnjo davčne pismenosti in demografskimi ter socioekonomskimi dejavniki. V nalogi smo pokazali, da največji delež razlik v davčni pismenosti pojasni status zaposlitve (študent ali samozaposlena fizična oseba). Manjši vpliv imata višina dohodka ter stopnja izobrazbe.V raziskavi smo preverjali kako davčna pismenost vpliva na davčno sodelovanje davkoplačevalcev. V samem začetku smo napravili pregled literature s področja davčne pismenosti in davčnega sodelovanja, kar nam je dalo teoretična izhodišča za empirično raziskavo. Pri pregledu literature smo ugotovili in spoznali povezavo med davčno pismenostjo, davčnim sodelovanjem in davčno moralo posameznika. V empiričnem delu raziskave smo se omejili na izračun stopnje davčne pismenosti pri dveh ciljnih skupinah (študenti in samozaposlene fizične osebe). Oblikovali smo način izračuna davčne pismenosti in analizirali povezavo med stopnjo davčne pismenosti in demografskimi in socio-ekonomskimi dejavniki. V nalogi smo pokazali, da največji delež razlik v davčni pismenosti pojasni status zaposlitve (študent ali samozaposlena fizična oseba). Manjši vpliv imata višina dohodka ter stopnja izobrazbe.
Keywords: davčna pismenost, finančna pismenost, davčno sodelovanje, davčna morala, davčna utaja, siva ekonomija
Published in DKUM: 09.02.2021; Views: 1396; Downloads: 237
.pdf Full text (1,48 MB)

6.
Raziskava vpliva vrednot na davčno moralo v sloveniji
Teja Hribšek, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Besedo davek dandanes slišimo na vsakem koraku. Z davki se srečujemo vsakodnevno, saj je to ena izmed dolžnosti, ki jo opravlja vsak izmed nas. Tudi zato so davki še toliko pomembnejši v poslovnem svetu, za katerega menimo, da če ni poštenosti in zaupanja, se poslovni odnosi zelo težko (učinkovito) odvijajo, zato se morajo tako pravne kot tudi fizične osebe zavedati, kaj je prav in kaj narobe. Na davčno moralo vplivajo različni dejavniki, kot so spol, starost, dohodek, zakonski stan, izobrazba, religioznost, socialne norme, različni družbenoekonomski in makroekonomski dejavniki ter vrednote. Vendar se pri vsem tem moramo vprašati, kako to, da so davčni zavezanci voljni sprejeti davčno politiko, zakaj se nekateri izogibajo plačevanja davkov ter zakaj drugi, čeprav je tveganje razkritja nizko, kljub vsemu davčno obveznost izpolnujejo. Finančna in gospodarska kriza je tako pri nas kot v številnih drugih državah povzročila tako imenovani proračunski primanjkljaj. Hkrati pa je to glavni vir, ki privablja oblast ter raziskovalce k raziskovanju. Med pisanjem diplomskega projekta smo se predvsem osredotočili na osnovne pojme, ki so povezani z davčno problematiko, prav tako smo se dotaknili Adlerjeve teorije družbenega interesa in s pomočjo anketnega vprašalnika naredili raziskavo, v kateri smo skušali raziskati vrednote in moralno razmišljanje Slovencev. Pod drobnogled smo vzeli njihove vrednote – katere se jim zdijo najpomembnejše in v kolikšni meri.
Keywords: davčna morala, davčna mentaliteta, davčna disciplina, davčna etika, davčna utaja, vrednote davčnih zavezancev, družbeni interes
Published in DKUM: 04.12.2018; Views: 1291; Downloads: 138
.pdf Full text (1,06 MB)

7.
Davčne utaje pri oddajanju nepremičnin
Igor Kotarščak, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Davki predstavljajo glavni proračunski prihodek, s katerim država financira svoje delovanje. Poznamo več različnih vrst davkov in eden izmed njih je tudi davek od dohodka iz oddajanja premoženja v najem. Sem spadajo premičnine in nepremičnine, katerim smo se mi posvetili. Ker pa posamezniki niso najbolj naklonjeni plačevanju davkov, se pojavljajo davčne utaje, ki so predmet obravnave našega diplomskega projekta. Področje nepremičnin je po našem mnenju pomembno gospodarsko področje, ki veliko prinese v državni proračun. Odločili smo se, da ravno zato v diplomskem projektu predstavimo nepravilnosti, ki se dogajajo na tem področju v zvezi s plačevanjem davčnih obveznosti. V diplomskem projektu smo opredelili in na kratko predstavili sistem obdavčitve pri oddajanju nepremičnin, postopek, kako pridemo do davčne osnove, in davčne obveznosti. Zaradi primerjave smo enako naredili za Hrvaško. Predstavili smo sodobne poti oddajanja nepremičnin po spletu, kakšna je obdavčitev in načine davčne optimizacije na tem področju. Potem smo podrobneje predstavili davčne utaje pri oddaji nepremičnin, najprej z definicijo, kaj je davčna utaja, nato pa s primeri, ki se dogajajo v praksi. Na koncu smo predstavili še podatke o višini pobranih davkov ter številu davčnih nepravilnosti na navedenem področju.
Keywords: davek, dohodek, nepremičnina, davčna utaja, davčna obveznost, davčna osnova, davčna optimizacija.
Published in DKUM: 25.10.2018; Views: 1491; Downloads: 168
.pdf Full text (1,35 MB)

8.
Davčne utaje in davčno inšpiciranje
Urša Trlep, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Davčne utaje so problem, s katerim se srečujejo prav vse države. Posledica takšnih dejanj je manjši priliv v proračun in posledično manj sredstev države za investicije in tudi storitve, ki smo jih deležni vsi državljani. Davčnih utaj ni mogoče odpraviti, lahko pa se jih z različnimi ukrepi omejuje in odkriva. K zmanjševanju davčnih utaj lahko najbolj pripomore jasna in nedvoumna zakonodaja. Ne samo zakonodaja v okviru posamezne države, ampak tudi zakonodaja, ki ureja določena področja poslovanja na mednarodnem nivoju. Zato želimo predstaviti nekatere ukrepe, ki so pripomogli k zmanjševanju davčnih utaj v Sloveniji in EU. Za primerjavo bomo povzeti podatke, ki prikažejo finančne učinke teh ukrepov v Sloveniji in širše. V Sloveniji opravlja dejavnost pobiranja davkov FURS, ki s svojimi nadzornimi aktivnostmi, katere se začnejo s kontrolo prejetega davčnega obračuna, s vsebinsko kontrolo prejetih dokumentov, inšpekcijskimi nadzori, finančnimi preiskavami in aktivnostmi mobilnih oddelkov, skrbi za učinkovito pobiranje davkov in odkrivanje davčnih utaj. Z zbranimi podatki želimo predstaviti obseg nadzornih aktivnosti FURS-a in finančne učinke le-teh.
Keywords: davčna utaja, siva ekonomija, davčne blagajne, nadzor, DDV
Published in DKUM: 22.10.2018; Views: 1124; Downloads: 163
.pdf Full text (866,82 KB)

9.
Vpliv vrednot na davčno moralo
Mirha Kenjar, 2017, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem projektu smo opredelili pojme, kot so davčna morala, davčna etika, davčna utaja, davčna disciplina, davčna mentaliteta, ter dejavnike, ki oblikujejo davčno moralo. Davčno moralo lahko opišemo kot odnos davčnih zavezancev do plačevanja davkov. Vsaki državi je v interesu, da je davčna morala njenih davčnih zavezancev visoka, saj se državni proračuni financirajo iz davkov. Mnogi ljudje verjetno pridejo v skušnjavo, da bi utajevali davek, ampak pri tem bi morali že v oz. pred samim začetkom utajevanja vedeti, katere so koristi in posledice utajevanja davkov. Na davčno moralo vplivajo različni dejavniki, kot so spol, izobrazba, religija, zakonski stan, socialne norme, dohodek, zaupanje v pravni sistem ter različni makroekonomski dejavniki. V našem primeru nas je zanimalo, kako vrednote posameznikov vplivajo na davčno moralo. Prišli smo do sklepa, da imajo vrednote velik vpliv na davčno moralo. Posamezniki, ki imajo v ospredju prosocialne vrednote, so bolj davčno moralni, medtem ko imajo posamezniki, pri katerih so v ospredju proosebne vrednote, nižjo davčno moralo.
Keywords: davčna morala, davčna utaja, davčna etika, davčna kultura, davčna mentaliteta, vrednote davčnih zavezancev
Published in DKUM: 07.11.2017; Views: 1363; Downloads: 149
.pdf Full text (1,49 MB)

10.
MEDNARODNA IZMENJAVA INFORMACIJ V DAVČNIH ZADEVAH
Nina Krivanik, 2016, master's thesis

Abstract: Država z davčnimi utajami vsakoletno izgubi velik del denarja, ki naj bi bil posredno namenjen državljanom. Država z davkoplačevalskim denarjem skrbi za institucije, ki jih ljudje nujno potrebujemo za kakovostno življenje v skupnosti. Nekatere izmed teh institucij so šolstvo, zdravstvo, in še bi lahko naštevali. Če se davkoplačevalski denar posameznih bogatašev, politikov, trgovcev z mamili, medijskih osebnosti ter športnikov utaji, namesto da bi doprinesel k izboljšanju kakovosti bivanja vseh ljudi, nastane problem. Problem, s katerim se vedno pobližje srečuje svet. Kljub vedno večjim naporom za kakovosten in učinkovit boj proti davčnim utajam, na dan vedno znova prihajajo davčne afere, ki pretresajo javnost. Afere velikih razsežnosti, ki nam vedno znova dajo misliti o ljudeh, njihovi etiki, kulturi in miselnosti, ter o njihovih normah in vrednotah. Medsebojna pomoč držav in sledenje finančnim interesom bi naj doprineslo k zmanjševanju davčnih utaj. A vendar ni vse tako črno belo, saj nemalokrat naletimo na težave pri neskladjih davčnih politik ali pa pri nesodelovanju držav. V magistrskem delu smo pod drobnogled vzeli zanimivo tematiko mednarodne izmenjave informacij v davčnih zadevah. Najprej smo pregledali pravne podlage mednarodne izmenjave, opredelili povod za nastanek ter začetke izmenjave. Predstavili smo učinke mednarodne izmenjave, tako pozitivne kot negativne. Natančneje smo opisali proces izmenjave podatkov Finančne uprave Republike Slovenije, in strnili trende, ki se obetajo na Slovenskem in Evropskem področju. Kriza - tako gospodarska kot finančna, je s povečanjem proračunskega primanjkljaja vzbudila zanimanje držav, da začnejo iskati vpliv na davke. Vpliv na davčne goljufije ima globalizacija z vsemi pripadajočimi procesi. Zato je pomembno, da države odpravijo davčna neskladja in začnejo tesno sodelovati. Le tako bodo lahko premagale davčne utaje. Zastavljeno trditev, da vseh davčnih goljufij ni moč preprečiti s samodejno izmenjavo informacij v davčnih zadevah, smo potrdili, saj bodo utajevalci vedno našli nove poti in načine utajevanja davka, prav tako pa vse države nočejo sodelovati v tem procesu. V drugem delu naloge smo s pomočjo anketnega vprašalnika raziskovali kako na izpolnjevanje davčnih obveznosti vplivajo družbene norme, ali obstajajo statistično pomembne razlike med spoloma v povprečni vrednosti stopnje strinjanja glede namenov izpolnjevanja davčnih obveznosti in zaupanja v davčni sistem, ter ali Slovenci zaupajo v davčni sistem Republike Slovenije. Raziskovali smo tudi, ali bi davčni upravi prijavili gotovinske dohodke. Ugotovili smo, da na namen izpolnjevanje davčnih obveznosti vplivajo osebne, subjektivne ter deskriptivne norme. Kar z drugimi besedami pomeni, da na posameznikov namen izpolnjevanja davčnih obveznosti vplivajo lastni standardi oziroma lastna pričakovanja obnašanja oziroma pravilnega ravnanja v določeni situaciji, ki izhajajo iz ponotranjenih injunktivnih, subjektivnih in deskriptivnih norm. Vplivajo tudi pričakovanja naših najbližjih, ter standardi, ki se razvijejo iz opazovanja dejanskega obnašanje ostalih ljudi v določeni situaciji davčnega ravnanja. Z analiziranjem podatkov smo prišli do spoznanja, da med spoloma ne obstajajo statistično pomembne razlike glede namenov izpolnjevanja davčnih obveznosti in zaupanja v davčni sistem. Raziskali smo tudi, da Slovenci zaupajo v davčni sistem Republike Slovenije, saj menijo, da je pregleden in pravičen, manj pa se strinjajo s trditvijo da je naravnan tako, da ga razume tudi nestrokovna javnost. Ugotovili smo tudi, da več kot polovica anketiranih davčni upravi ne bi prijavila gotovinskega dohodka, sicer obdavčljivega.
Keywords: Mednarodna izmenjava informacij, davek, davčna kultura, davčna utaja, davčna uprava.
Published in DKUM: 13.01.2017; Views: 2077; Downloads: 181
.pdf Full text (1,07 MB)

Search done in 1.1 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica