1. Novel small-molecule inhibitors of the SARS-CoV-2 spike protein binding to neuropilin 1Anja Kolarič, Marko Jukič, Urban Bren, 2022, original scientific article Abstract: Furin cleavage of the SARS-CoV-2 spike protein results in a polybasic terminal sequence
termed the C-end rule (CendR), which is responsible for the binding to neuropilin 1 (NRP1), enhancing
viral infectivity and entry into the cell. Here we report the identification of 20 small-molecule
inhibitors that emerged from a virtual screening of nearly 950,000 drug-like compounds that bind
with high probability to the CendR-binding pocket of NRP1. In a spike NRP1 binding assay, two of
these compounds displayed a stronger inhibition of spike protein binding to NRP1 than the known
NRP1 antagonist EG00229, for which the inhibition of the CendR peptide binding to NRP1 was
also experimentally confirmed. These compounds present a good starting point for the design of
small-molecule antagonists against the SARS-CoV-2 viral entry.
Keywords: neuropilin 1, SARS-CoV-2, COVID-19, spike binding inhibitors, virtual screening, small-molecule antagonists, molecular docking, in vitro binding assay
Published in DKUM: 09.05.2025; Views: 0; Downloads: 0
 Full text (6,27 MB)
This document has many files! More... |
2. Vpliv dela od doma v času pandemije COVID-19 na usklajevanje delovnega in družinskega življenjaEma Žerovnik, 2025, master's thesis Abstract: Pandemija COVID-19 je prinesla številne spremembe delovnega procesa, med drugim tudi obsežno uvedbo dela od doma. Usklajevanje delovnega in družinskega življenja v takih izrednih razmerah postane izziv, saj pogosto pride do brisanja meje med delom in družino.
Magistrsko delo vsebuje teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo izvedli analizo in sintezo obstoječe literature, kjer smo obravnavali dejavnike na ravni posameznika, organizacije in države, ter vpliv dela od doma, še posebej v kontekstu pandemije COVID-19. Osredotočali smo se predvsem na prednosti in slabosti dela od doma in vpliv pandemije na usklajevanje dela in družine. V empiričnem delu smo izvedli raziskavo, da bi pridobili vpogled v dejavnike, ki vplivajo na usklajevanje dela in družinskega življenja pri delu od doma, ter skušali razumeti, kako so se zaposleni spopadali s tem izzivom v času pandemije. Anketni vprašalnik je v celoti izpolnilo 176 zaposlenih, vključeni so bili tisti, ki so delali od doma, in tudi tisti, ki niso.
V raziskavi smo ugotovili, da so tisti, ki so delali od doma, imeli manj težav z usklajevanjem dela in zasebnega življenja, kar je bila predvsem posledica bolj uravnoteženega službenega in zasebnega življenja, kot tisti, ki od doma niso delali, kar lahko prepoznamo kot glavno prednost dela od doma. Ugotovili smo, da spol in partnerjeva podpora nista bila pomembna dejavnika, ki bi vplivala na usklajevanje dela in družine pri delu od doma med pandemijo COVID-19. Na usklajevanje dela in družine je negativno vplivalo število mladoletnih otrok, medtem ko sama prisotnost otrok ni imela pomembne vloge. Raziskava prav tako kaže, da so organizacije med delom od doma zaposlenim nudile podporo pri usklajevanju dela in družine.
Praktične implikacije so pomembne za posameznika in organizacijo. Priporočamo, da si zaposleni, predvsem tisti z majhnimi otroki, postavijo jasno razmejitev med časom, ki ga namenjajo delovnim obveznostim, in časom, ki ga posvetijo družini, ter si uredijo ločen delovni prostor. Oblikujejo naj urnik, ki natančno opredeljuje čas za delo in čas za družino. Organizacijam pa svetujemo, da zagotovijo fleksibilne delovne pogoje, saj to olajša usklajevanje dela in družine. Prav tako je pomembno, da organizacije zaposlenim nudijo podporo z oblikovanjem družini prijazne politike.
Keywords: usklajevanje dela in družine, pandemija COVID-19, delo od doma
Published in DKUM: 09.04.2025; Views: 0; Downloads: 11
Full text (1,04 MB) |
3. Napovedni dejavniki za zgodnjo ali kasnejšo intubacijo ob sprejemu bolnika na COVID enoto intenzivne terapije (CEIT) z virusno okužbo SARS-COV-2Nuša Hodošček, 2025, master's thesis Abstract: Uvod: Najpomembnejši razlog za hospitalizacijo bolnikov in potrebo po intenzivni negi v primerih bolnikov s koronavirusno boleznijo 2019 je akutna respiratorna odpoved in je na prvem mestu z več kot 85 %. Namen raziskave je bil raziskati vzroke za intubacijo, preučiti vpliv na preživetje in opredeliti kazalnike, ki vplivajo na zgodnjo ali kasnejšo intubacijo bolnikov v Covid enoti intenzivne terapije.
Metode: V raziskavi je bila uporabljena kvantitativna metodologija raziskovanja. Podatke smo pridobili v enem izbranem urgentnem centru in covid intenzivni terapiji v Sloveniji. V raziskavi je sodelovalo 110 bolnikov, ki so bili iz urgentnega centra premeščeni v Covid enoto intenzivne terapije na neinvazivni ventilaciji ali 60 % Venturi maski in bili nato intubirani znotraj 24 ali 48 ur. Podatke smo zajeli v časovnem okviru med septembrom 2020 in novembrom 2021.
Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da pri izbranih laboratorijskih parametrih ni velikega nihanja med rezultati, ki bi z zagotovostjo potrdili, da so vplivali na odločitev o času intubacije. Izpostavimo lahko laboratorijski parameter feritin v krvi in D-dimer, ki sta v naši primerjavi odstopala skoraj za 30 %.
Razprava in zaključek: Ugotovili smo, da je bilo preživetje boljše pri bolnikih, ki so jih intubirali v prvih 48 urah. Bolniki moškega spola in s sladkorno boleznijo so imeli statistično več ur mehanske ventilacije. Pri pregledu tuje literature smo v primerjavi z našimi rezultati ugotovili zelo podobne rezultate, čeprav je v njihovih študijah bil vzorec bolnikov obsežnejši.
Keywords: intubacija, intenzivna terapija, COVID-19
Published in DKUM: 25.03.2025; Views: 0; Downloads: 25
Full text (649,74 KB) |
4. Finančna in gospodarska negotovost v Združenih državah Amerike med krizo covida-19Elma Jahić, 2025, undergraduate thesis Abstract: Negotovost predstavlja situacijo, ko subjekti ne morejo napovedati prihodnjih dogodkov ali oceniti njihove verjetnosti. Pandemija covida-19 je prinesla globalno finančno negotovost, ki je bila zaznamovana z visoko volatilnostjo na finančnih trgih in dramatičnimi spremembami v gospodarskih obetih. Finančni in gospodarski sektorji so pod vplivom krize covida-19 dosegli izstopajoče spremembe. Volatilnostni indeksi, kot je VIX, so se zvišali na rekordne ravni, kar je povzročilo povečano nezaupanje in strah med vlagatelji. Razglasitev pandemije je povzročila velike pretrese na finančnem trgu v ZDA, kar je najbolj očitno izraženo v znatnem padcu indeksa S&P 500 med februarjem in aprilom 2020. Stopnje brezposelnosti so aprila 2020 dosegle rekordne ravni, zlasti v gostinstvu. Gospodarska kriza in povečanje brezposelnosti sta postali prevladujoči temi po vsem svetu od začetka pandemije. V naši analizi smo podali pregled o brezposelnosti glede na panogo, starost, spol, stopnjo izobrazbe in raso. Povečanje cen trajnih dobrin in težave v dobavni verigi so prispevale k visokim inflacijskim stopnjam do sredine leta 2022. V okviru naše analize smo preučevali tudi fiskalno in monetarno negotovost med pandemijo covida-19, vključno s ključnimi ukrepi, ki so bili sprejeti z namenom blažitve gospodarskih vplivov.
Keywords: finančna negotovost, gospodarska negotovost, indeks volatilnosti, indeks gospodarskopolitične negotovosti, pandemija, covid-19.
Published in DKUM: 24.03.2025; Views: 0; Downloads: 27
Full text (1,21 MB) |
5. How the volume of traffic affected air quality during the extreme event of COVID-19 lockdown in a small cityBranka Trček, Rok Kamnik, 2022, original scientific article Abstract: The extreme traffic measures during the COVID-19 lockdown provided a unique opportunity to gain better insight into the relationship between traffic characteris-tics and NO2 concentrations in Maribor, a small Slove-nian city. NO2, traffic and meteorological data were sta-tistically processed in detail for March and April 2018, 2019 and 2020 to get a historical insight and to exclude the specifics of the lockdown period. The extreme event resulted in an average reduction of road traffic of 42%. The decrease in the number of passenger cars ranged from 33.9 to 60.3% per day with the largest decrease on the motorway. Daily averages of heavy goods traffic de-clined on the motorway and the expressway by 24.6% and 7%, respectively. Traffic characteristics were reflect-ed in a 24–27% decrease in NO2 concentrations at the urban station. The change is smaller than the change in traffic volume, which could be explained by the change in the composition of the vehicle fleet due to the increase in NO2-dominant traffic sources, e.g. diesel heavy goods vehicles. The presented results are relevant for improv-ing air quality and sustainable mobility management in small cities. They highlight the important role of reor-ganisation of heavy goods traffic in urban logistics.
Keywords: road traffic, extreme event, COVID-19 lockdown, NO2 emissions, meteorological conditions, air pollution
Published in DKUM: 13.03.2025; Views: 0; Downloads: 1
Full text (4,07 MB)
This document has many files! More... |
6. |
7. Vpliv kriznih dogodkov na šolstvoAna Hlastan, 2024, master's thesis Abstract: V magistrskem delu smo preučevali problematiko vpliva kriznih dogodkov na šolstvo. Na podlagi strokovne in znanstvene literature smo najprej opredelili zgodovinski pregled šolstva, množične medije in njihov vpliv na šolstvo ter metode učenja. V nadaljevanju smo preučili definicije krize, vrste kriz ter koncept kriznega upravljanja in pomembnost obvladovanja kriznih dogodkov. Teoretični del smo zaključili s povezavo kriznih dogodkov in šolstva. Raziskali smo, kako kriza vpliva na učence, njihovo izobraževanje in celotni izobraževalni sistem. Nato smo bolj podrobno preučili, kako neenakopraven dostop do izobraževalnih virov in tehnologije vpliva na učence, kako so se skozi pandemijo razvila drugačna ocenjevanja in vrednotenja znanja učencev in kako se je duševno zdravje profesorjev kot tudi učencev spreminjalo skozi krizne dogodke, kot je covid-19.
V empiričnem delu smo preko portala 1ka pridobili mnenje anketiranih o ignoranci možnih kriznih dogodkov na šolstvo, prenosu znanja med univerzitetnimi učitelji in študenti v času krize in kratkoročnih in dolgoročnih posledicah kriznih dogodkov v šolstvu. Rezultati so pokazali, da se anketirani zavedajo možnosti izbruha nalezljivih bolezni in da menijo, da šolstvo ni dovolj pripravljeno na izredne dogodke, kot je covid-19. To kaže na nujnost vzpostavitve preventivnega in celostnega reševanja možnosti pojava izrednih razmer, kot so izbruhi nalezljivih bolezni. Ugotovitve so tudi pokazale, da je pandemija močno vplivala na kakovost in prenos znanja in da anketirani niso prejeli dovolj pomoči in podpore s strani vodilnih, kar je pomembno za pravilno postopanje v primeru izbruha nalezljive bolezni, kot je covid-19. Krizni dogodki, ki se pojavijo hitro in nepričakovano, imajo veliko kratkoročnih kot dolgoročnih posledic v šolstvu, saj smo v raziskavi ugotovili, da je pandemija na splošno negativno vplivala na počutje anketiranih. Prinesla pa je tudi nekatere spremembe, ki bi jih anketirani radi obdržali.
Raziskava potrjuje, da krizni dogodki lahko predstavljajo velik izziv za šolstvo, vendar prinašajo tudi možnosti za napredek in preobrazbo izobraževalnega sistema, saj bi z uvedbo sistematičnih ukrepov in celovitega programa, ki bi vključeval univerzalni postopkovnik upravljanja in obvladovanja kriznih razmer ali dogodkov, omogočili hitrejšo in učinkovitejšo zajezitev izrednih kriznih dogodkov, kot je covid-19.
Keywords: šolstvo, pandemija, krizni dogodki, covid-19, krizno upravljanje.
Published in DKUM: 11.03.2025; Views: 0; Downloads: 18
Full text (3,27 MB) |
8. Optimal governance and implementation of vaccination programmes to contain the COVID-19 pandemicMahendra Piraveenan, Shailendra Sawleshwarkar, Michael Walsh, Iryna Zablotska, Samit Bhattacharyya, Habib Hassan Farooqui, Tarun Bhatnagar, Anup Karan, Manoj Murhekar, Sanjay P. Zodpey, K. S. Mallikarjuna Rao, Philippa Pattison, Albert Y. Zomaya, Matjaž Perc, 2021, original scientific article Abstract: Since the recent introduction of several viable vaccines for SARS-CoV-2, vaccination uptake has become the key factor that will determine our success in containing the COVID-19 pandemic. We argue that game theory and social network models should be used to guide decisions pertaining to vaccination programmes for the best possible results. In the months following the introduction of vaccines, their availability and the human resources needed to run the vaccination programmes have been scarce in many countries. Vaccine hesitancy is also being encountered from some sections of the general public. We emphasize that decision-making under uncertainty and imperfect information, and with only conditionally optimal outcomes, is a unique forte of established game-theoretic modelling. Therefore, we can use this approach to obtain the best framework for modelling and simulating vaccination prioritization and uptake that will be readily available to inform important policy decisions for the optimal control of the COVID-19 pandemic.
Keywords: COVID-19, evolutionary game theory, digital epidemiology, vaccination, social network, public goods game, social physics
Published in DKUM: 28.02.2025; Views: 0; Downloads: 3
Full text (506,03 KB)
This document has many files! More... |
9. Burnout and job satisfaction of healthcare workers in Slovenian nursing homes in rural areas during the COVID-19 pandemicLjiljana Leskovic, Karmen Erjavec, Robert Leskovar, Goran Vukovič, 2020, original scientific article Abstract: Introduction and objective: Since there is no study on burnout and job satisfaction in Slovenian nursing homes during the COVID-19 pandemic, this study aims to analyse job satisfaction and burnout levels of healthcare professionals working in Slovenian nursing homes in rural areas during the COVID-19 pandemic, and make a comparison with the results of the same services in 2013.
Material and methods: The study is based on a cross-organisational and descriptive quantitative study conducted in spring 2013 (n = 556) and spring 2020 at the peak of the pandemic in Eastern Europe (n = 781) to identify the relationships and the changes in the satisfaction and burnout levels of healthcare professionals working in Slovenian nursing homes in rural areas, and on a qualitative study conducted in 2020, to identify in-depth relationships and changes in both studies during the COVID-19 pandemic.
Results: An increase in burnout syndromes between 2013 – 2020 was observed. The respondents experienced intensified emotional exhaustion and lack of personal accomplishment during the COVID-19 pandemic; however, depersonalisation did not differ statistically over the years. During the pandemic crisis, healthcare workers were less satisfied with their job than in spring 2013. Their job satisfaction was related to satisfaction with the work of nursing homes and with the work of state institutions and politicians who directly affected their working conditions and recognition in society.
Conclusions: The COVID-19 pandemic significantly exacerbated already existing burnout syndromes of nursing homes healthcare workers in Slovenian rural areas. Job satisfaction proved to be a relevant predictor of burnout syndrome. A negative correlation was observed between job satisfaction in 2020 and emotional exhaustion and personal accomplishment in 2013 and 2020.
Keywords: job satisfaction, professional burnout, healthcare workers, nursing homes, COVID-19 pandemic
Published in DKUM: 28.01.2025; Views: 0; Downloads: 7
Full text (380,01 KB)
This document has many files! More... |
10. ORGANIZACIJSKE IN MANAGEMENTSKE SPREMEMBE V TEKU COVID-19 V PODJETJE L`OREALDancho Filipov, 2021, undergraduate thesis Abstract: Organizacijske in menedžerske spremembe med virusom, covidom-19, ki je uspel močno vplivati na prebivalstvo, zdravje, podjetja, delniške trge in druge stebre svetovnega gospodarstva. Hitro širjenje, ki se je na Kitajskem začelo januarja, in se razširilo na več kot 200 držav, je povzročilo gospodarsko negotovost. Mednarodni denarni sklad napoveduje, da bi lahko prišlo do najhujše gospodarske recesije. Negotovost glede pandemije se je postopoma pojavila tudi zaradi premalo številnega cepljenja, kar bi lahko vodilo k dolgoročnemu preživetju virusa. Da bi se spopadli s temi novimi razmerami, so države po vsem svetu uvedle ukrepe, ki vključujejo različne omejitve. Tako je bilo delovanje pristanišča, delo malih in velikih podjetij, združevanje v skupine omejeno. S tem je bil vzpostavljen nov sistem delovanja, precej drugačen od prejšnjega.
Keywords: e-poslovanja, ekonomski kazalniki, covid-19, management prodaja.
Published in DKUM: 17.01.2025; Views: 0; Downloads: 16
Full text (994,87 KB) |
