| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 1 / 1
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
SODNI POSTOPKI PRED IN PO LETU 1830 (SODNI RED CESARJA JOŽEFA II. IN FRANCA II. )
Antonio Poštenjak, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Sodni postopki predstavljajo izjemno široko pojmovno usmeritev samega dogajanja in postopanja pred sodiščem. Sam pojem, vsebina, sam potek, način sojenja, pristojnosti, kazni, sama funkcija sodišča, ter uporaba prava se je skozi zgodovino izjemno spreminjala. Pojem sodnih postopkov opredeljuje pravni terminološki slovar, ki kot "sodne" navaja določena zaključena pravna dejanja ali postopanja pred sodišči, za "postopke" pa pravi, da gre za določen proces ali skupek dejanj. Postopanja pred sodišči ali sodne postopke je potrebno za boljše razumevanje ter neko sistematično obdelavo umestiti v zgodovinsko obdobje. Omeniti je potrebno krvno sodstvo (Blutgericht), ki se je pojavilo šele nekje v poznem srednjem veku, kot oblika sodnih procesov, za katere pa je bilo značilno, da se je odločalo o življenju in smrti obdolženega, ki pa je bil v večini primerov storilec težkih kaznivih dejanj. Za krvno sodstvo je bilo značilno še posebej okrutno mučenje obdolžencev, kar je največkrat pripeljalo do priznanj kaznivih dejanj, nemalokrat pa je bilo priznanje izsiljeno, ter plod nečloveških muk in trpljenj, med samimi mučenji. V tem času je poleg navedenega bila aktualna še tortura (torture), je oblika nasilnega poseganja v pravice posameznika, v psihični in (ali) fizični sferi. Zaradi takratne miselnosti ljudi, ki je visoko cenila priznanje so organi sodnega postopka morali doseči priznanje z kakršnimikoli metodami. Do omilitve teh strahotno krutih postopkov pride leta 1507 s sprejemom Bamberške odredbe, ki omili kruto metodiko in same kazni. Dokončno omilitev pa je s Constitutio Criminalis Carolina upeljal cesar Karel V. Habsburški leta 1532. V letu 1514 je prišlo do podelitve pomembne pravice Ljubljančanom v obliki Malefičnega privilegija, ki jim je omogočal izvrševanje krvnega sodstva v primerih težjih kaznivih dejanj, sodišča pa so tako dobila status privilegiranih deželnih sodišč. Čarovniški procesi in preganjanje čarovnic so še en element srednjeveškega sodstva. Kaznovanje se je razlikovalo v odvisnosti od obtožbe, vendar je Kazenski zakonik Karla V. že podrobno urejal kaznivo dejanje čarovništva, čaranja ali veščarije. Če so bili navedeni dejavniki izpolnjeni je prišlo do zaslišanja in posledično do same torture. Za vodenje samega čarovniškega procesa je bilo potrebno privilegirano sodišče ali pa prisotnost deželnoknežjega krvnega sodnika. Zanimiva je tudi tajnost postopka, ki pozna le javno razglasitev sodbe, brez možnosti pritožbe. Do končnega konca tega sramotnega obdobja zgodovine je prišlo šele s spremembo miselnosti ljudi v času Marije Terezije, ki je čarovništvo "ukinila". Po koncu obdobja čarovništva pridemo do gorskih pravd in gorskega prava, ki je bilo nek skupek pravnih pravil, ki so urejala pravna razmerja na gorah. V primeru nesoglasij je prihajalo do gorskih pravd, sodnih postopkov skupnosti na gori, ki so lahko sodile v premoženjskih, upravnih in manj pomembnih kazenskih zadevah. Deloma novejše obdobje se je začelo z obdobjem pravnega absolutizma in Jožefa II., okrog leta 1700 z razvojem manufaktur. Glavne značilnosti obdobja so pragmatična sankcija ter ustanavljanje različnih upravnih uradov. Jožef II. s svojimi številnimi reformami loči sodstvo od uprave z ustanovitvijo vrhovnega pravosodnega urada, ki je v njegovi dobi postalo prvo tretje instančno sodišče, na katero so se vlagale pritožbe, v primeru, da se stranke niso strinjale z razsodbo, ter so želele vložiti pravno sredstvo. Jožef II. je opisane dogodke nadgradil s sprejemom Zakona o kriminalnih zločinih in kriminalnih kaznih s katerim je uvedel prvo jasno formulacijo načela, da je za kaznovanje potreben naklep in prosta volja, ter pomembno omejil uporabo smrtne kazni. V njegovem zakoniku so se pojavila posebej obdelana kazniva dejanja zoper vladarja in državo. Dodatno pojasnilo in še novejši zakonik je bil sprejet leta 1803 v okviru Zakonika o zločinih in težkih policijskih prestopkih, ki prvi uvede institut olajševalne okoliščine zara
Keywords: Krvno sodstvo, Malefični privilegij, Constitutio Criminalis Carolina, Constitutio Criminali Theresiana, Marija Terezija, Jožef II., Franc II., Code penal, ODZ
Published: 02.12.2014; Views: 882; Downloads: 245
.pdf Full text (874,61 KB)

Search done in 0.04 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica