| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 6 / 6
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
ODZIV EVROPSKE UNIJE NA DOLŽNIŠKO KRIZO SUVERENIH DRŽAV
Aleksander Lamot, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Še pred koncem prvega desetletja po uvedbi skupne valute se je evro smatral kot eden največjih uspehov t.i. evropskega projekta. Skupna valuta je ustvarila vrsto pozitivnih učinkov kot je nizka inflacija ter zadolževanje po nizkih obrestnih merah kar je spodbujalo ekonomsko rast. Polega tega je olajšala trgovanje in ustvarila enoten kapitalski trg na katerem so se zmanjšali transakcijski stroški. Skupno valuto evro uporablja 18 od skupaj 28 držav EU. Finančna kriza, ki se je pričela leta 2008 in ima svoje korenine v prekomernem zadolževanju v hipotekarne posojila in izvedene instrumente, je jasno pokazala na pomanjkljivosti v arhitekturi evropskega finančnega sistema. Po recesiji, ki je nastopila zaradi finančne krize so javni dolgovi držav članic vidno narasli in v nekaterih državah dosegli tudi kritične vrednosti. Posledično je v evro območju v letu 2010 nastopila dolžniška kriza, ki je tudi pokazala pomanjkljivosti v evropski monetarni in fiskalni politiki in tako načela pozitivno podobo ekonomske in monetarne unije ter skupne valute. Ko se je dolžniška kriza razširila je bilo jasno, da EU nima na voljo mehanizmov in instrumentov pri reševanju dolžniške krize kakor tudi finančne krize. Reševanje finančnih težav držav članic so se najprej lotili z uvedbo dvostranskih in začasnih mehanizmov, ki so začasno stabilizirali finančne trge vendar pa niso bili ustrezna podlaga za reševanje morebitnih dolžniških kriz v prihodnosti. Glavni cilj naše naloge je bil ugotoviti ali so izvedeni ukrepi pri reševanju dolžniške krize dovolj učinkoviti ter oceniti prihodnje strukture EMU integracije in opredeliti možne rešitve iz krize. EU je na krizo odgovorila z poostrenim proračunskim in makroekonomskim nadzorom, z ustanovitvijo stalnega mehanizma za finančno stabilnost, z posredovanjem likvidnosti stabilnih držav in ECB in z postopki za bančno in fiskalno unijo. V naši nalogi smo ugotovili, da so uvedeni postopni ukrepi in mehanizmi uspeli stabilizirati situacijo in so v letu 2013 omogočili izhod iz recesije. V začetku 2014 so že vidni znaki okrevanja in postopno kažejo na okrepljeno ekonomsko rast v naslednjih letih. Z že uvedenimi ukrepi in postopno uvedbo reform t.i. prave ekonomske in monetarne unije je EU na dobri poti proti izhodu iz krize kar bo tudi temelj, da bodo države članice evro območja lažje absorbirale morebitne krize v prihodnosti.
Keywords: EMU, dolžniška kriza, mehanizem za stabilnost evra, EFSF, EFSM, ESM, začasni mehanizem, Grčija, Irska, Ciper
Published: 04.08.2014; Views: 2617; Downloads: 316
.pdf Full text (1,33 MB)

2.
PROTIKRIZNI UKREPI V SLOVENIJI, GRČIJI, ŠPANIJI IN CIPRU
Domen Šurbek, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Gospodarska kriza, ki je izbruhnila leta 2008 v ZDA in se nato hitro širila v Evropo, je zavzela globalne razsežnosti in prizadela številne države, med njimi tudi Grčijo, Španijo, Ciper in Slovenijo. Da bi krizo in njene posledice omejile, so se države posluževale protikriznih ukrepov, ki pa so bili v veliki meri omejeni zlasti na varčevanje in pridobivanje zunanje pomoči. Primerjava protikriznih ukrepov med državami tako kaže, da so se države v veliki meri posluževale podobnih ukrepov, ki so prinašali tudi podobne rezultate. Čeprav napovedi in kazalniki kažejo na izboljšanje gospodarskih razmer, ostaja odprto vprašanje, kakšen bi bil izid, če bi države več svoje pozornosti usmerile v druge tipe in ne zgolj varčevalne ukrepe.
Keywords: gospodarska kriza, finančna kriza, protikrizni ukrepi, Slovenija, Grčija, Španija, Ciper
Published: 21.11.2014; Views: 1011; Downloads: 164
.pdf Full text (730,54 KB)

3.
PRIMERLJIVOST IZBRANIH DAVČNIH OAZ V RAZMERJU DO REPUBLIKE SLOVENIJE
Petar Šalipur, 2015, undergraduate thesis

Abstract: V času gospodarske globalizacije in vzpostavitve globalnega trga imajo davčne oaze pomembno vlogo v svetovni ekonomiji. Delo diplomskega seminarja obravnava delovanje davčnih oaz, davčno okolje v Sloveniji ter njegovo primerljivost z izbranimi davčnimi oazami. Glavni namen je tako analizirati davčne sisteme konkretnih jurisdikcij in ugotoviti, katere so glavne razlike, ki obdavčitev v določeni davčni oazi naredijo privlačnejše od obdavčitve v Sloveniji in zaradi česar se kapital seli v tujino. Najprej predstavimo, kaj davčne oaze sploh so in kakšen vpliv imajo na svetovno ekonomijo, sledi predstavitev slovenskega davčnega okolja, kjer se omejimo na davek od dohodka pravnih oseb, nato pa analiziramo še davčne sisteme izbranih jurisdikcij.
Keywords: davčne oaze, off-shore poslovanje, davki, Ciper, Švica, Nizozemska, Monako, Hongkong, Kajmanski otoki
Published: 30.11.2015; Views: 543; Downloads: 141
.pdf Full text (1,29 MB)

4.
PRIMERJAVA FINANČNEGA SISTEMA SLOVENIJE IN CIPRA
Kristijan Lovrenčec, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Finančni sistem je pomemben za delovanje narodnega gospodarstva. V zadnji finančni in gospodarski krizi se je to pokazalo še kako res. Finančni sistemi povsod po svetu so doživeli velike pretrese, velik del krivde za to pa lahko pripišemo problemom bančnih sistemov. V delu smo analizirali finančni sistem Slovenije in Cipra, pri čemer smo se omejili predvsem na analizo bančnega sektorja v obeh državah, pod drobnogled pa smo vzeli tudi zavarovalniški sektor in borzo. V nasprotju z bankami so se zavarovalnice v kriznih razmerah bolje odrezale. Dejstvo je namreč, da ob zaostrovanju kriznih razmer in povečanih tveganjih zavarovalniška dejavnost dejansko prosperira. Počasi pa se z oddaljevanjem od začetka izbruha krize manjša tudi turbulentnost dogajanj na borzah.
Keywords: finančni sistem, bančni sektor, zavarovalniški sektor, borza, Slovenija, Ciper
Published: 02.12.2015; Views: 542; Downloads: 67
.pdf Full text (1,27 MB)

5.
PODELJEVANJE DRŽAVLJANSTEV DRŽAV ČLANIC EVROPSKE UNIJE NA PODLAGI INVESTICIJSKIH SHEM KOT OBLIKA DISKRIMINACIJE
Alma Štulanović, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga obravnava problematiko podeljevanja državljanstev na podlagi investicijskih shem in s tem povezano diskriminacijo. Nacionalno državljanstvo znotraj Evropske unije (EU) vljučuje tudi državljanstvo EU. Sodišče EU v sodni praksi širi obseg pravic iz naslova državljanstva EU, sprva je pravice priznavalo le ekonomsko aktivnim osebam, kasneje vključi tudi pravice socialne narave. V letih po finančno-gospodarski krizi so zaradi primanjkljajev v proračunih nekatere države znotraj EU sprožile posebne investicijske programe, v skladu s katerimi v zameno za finančne vložke v proračune držav podeljujejo državljanstva, med tovrstnimi državami sta tudi Malta in Ciper. Običajno so programi nedorečeni in ne zajemajo pogoja pristne vezi med državljanom in državo. Investicijski programi rušijo zaupanje med državami članicami, saj država, ki odobri državljanstvo, pobere koristi, preostale države članice pa bodo morda v skladu z načelom nediskriminacije in pravico do prostega gibanja morale prevzeti bremena. Diplomska naloga izpostavlja, da pomanjkanje kriterijev pri podeljevanju državljanstev kaže na diskriminacijo v odnosu do prosilcev za državljanstvo, ki morajo skozi dolgotrajne postopke naturalizacije, v katerih morajo izkazati znanje jezika, poznavanje običajev ter prebiti določeno obdobje na ozemlju države v kateri vlagajo prošnje. Diplomska naloga zaključuje, da je zgolj finančni kriterij pri podeljevanju državljanstev nezadosten, saj se ne ustvari pristna vez med državljanom in državo, tematika pa postaja aktualna tudi v luči migrantske oziroma begunske krize, ko na zunanjih mejah EU čakajo množice prosilcev za azil.
Keywords: Državljanstvo, Evropska unija, naturalizacija, diskriminacija, Sodišče EU, državljanstvo EU, Malta, Ciper, pristna vez.
Published: 21.09.2016; Views: 647; Downloads: 41
.pdf Full text (223,90 KB)

6.
INSTRUMENT ZA REŠEVANJE S SREDSTVI UPNIKOV V LUČI DIREKTIVE 2014/59/EU
Duško Krbanjević, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Problematika diplomskega dela se nanaša na reševanje bank oziroma finančnih institucij, natančneje na novo uveden instrument, ki bi moral v skladu s svojim namenom v prihodnosti prenašati breme dokapitalizacij iz javnih sredstev na zasebna. V okviru Evropske unije je bil podoben sistem poskusno uporabljen leta 2013 na Cipru, ob reševanju njihovega propadlega bančnega sektorja, ki je požel veliko kritik in se izkazal za zelo kontroverznega. Ciper je pokopala velika izpostavljenost grškemu dolgu, katerega del so bili primorani odpisati v okviru reševanja Grčije. Močno preveč napihnjenega finančnega sektorja država ni zmogla reševati z javnimi sredstvi, zato so izgube bili primorani trpeti upniki, vključno z depozitorji. Kljub rigoroznemu reševanju si je država danes opomogla, EU pa je instrument za reševanje s sredstvi upnikov vključila v gradnjo bančne unije v Direktivi 2014/59/EU. Ta direktiva predstavlja enega od treh stebrov bančne unije, ki smiselno zaokroža Ekonomsko in monetarno unijo, saj je v luči vse širše integracije nujna tudi harmonizacija na področju nadzora in reševanja bank. V delu so predstavljene nekatere razlike med reševanji z javnimi in zasebnimi sredstvi, na koncu pa podrobneje še sam instrument, kakor ga ureja direktiva.
Keywords: Bančna kriza, reševanje bank, Ciper, instrument za reševanje s sredstvi upnikov, bail-in, bail-out, bančna unija, Direktiva 2014/59/EU, finančna kriza.
Published: 02.12.2016; Views: 841; Downloads: 99
.pdf Full text (990,78 KB)

Search done in 0.08 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica