Search the digital library catalog

Abstract: Suša v tleh je naravni pojav in z njo se soočamo že od nekdaj. Pojav suše v tleh je pomanjkanje vode na nekem območju, ki povzroča tudi manjšo pridelavo v kmetijstvu, od katerega smo ljudje odvisni. Ne moremo se ji povsem izogniti, lahko pa se ji čimbolj prilagodimo in zmanjšamo njene posledice, ki jih občutimo tako ljudje, rastline in živali. Zanimalo nas je, ali lahko na območju vzhodnega dela Celjske kotline zasledimo sušo v tleh, kakšna je prst na obravnavanem območju, saj tip prsti pomembno vpliva na količino vode v tleh, hidrološke značilnosti območja, vegetacijo in rabo tal. Zaradi pomanjkanja podatkov o stanju suše na obravnavanem območju smo na trinajstih lokacijah odvzeli po tri vzorce prsti in opravili analize. Izmerili smo pH prsti, konsistenco, teksturo, vlažnost in skeletnost, prav tako smo na terenu popisali rabo tal. Na podlagi opravljenih meritev in opazovanj ter teoretičnih ugotovitev smo oblikovali tri območja glede na odpornost prsti na sušo, ki so območja neodpornih, srednje odpornih in najbolj odpornih prsti na sušo. Za vsako območje smo predlagali ukrepe za zmanjšanje posledic suše v tleh. Med ukrepi za območje neodpornih prsti na sušo so setev po poletni suši, v začetku jeseni, ko sejemo prezimne dosevke, ali pa spomladi, ko še ulovimo dovolj vlage za vznik dosevkov, ki prenesejo vroča ter suha poletja. Pri dosevkih izbiramo takšne rastline, ki tlom dajejo več organske mase in bogatijo tla z dušikom. Predlagali smo uporabo zastirk, dodajanje komposta, gline in ilovice, predlagali smo obdelavo tal brez oranja ali pa plitvo oranje, površinsko okopavanje in uporabo česalnika, sejanje rastlin, najbolj odpornih na sušo, uporabo umetnih cistern, banj in korit za vrtičke ter uporabo folije za preprečevanje odtekanja vode v prepustnih prsteh. Na tem območju smo predlagali tudi zmanjšanje poseganja v tla, manj gradenj, spreminjanja okolja in vnašanja peščenih prsti na to območje. Na območju s srednjeo dpornimi prstmi na sušo smo predlagali setev rastlin, ki so nekoliko bolj odporne na sušo, plitko rahljanje tal, zastiranje tal s kompostno zastirko, sejanje prezimnih dosevkov med jesenjo in pomladjo, kot sta na primer inkarnatka, ki je enoletna prezimna detelja, in ozimna grašica, ki je primerna za rast na tleh, ki so že nekoliko bolj preskrbljena z vodo. Predlagali smo sorte koruze in krompirja s krajšo rastno dobo, da rastline prej zaključijo s cvetenjem. Prav tako smo tudi na območju, kjer so prsti najbolj odporne na sušo, predlagali ukrepe, s katerimi v naravo čim manj posegamo, kot so gradnja cest, hiš, vnašanje peščenih prsti, saj s tem rušimo različne ekosisteme. Pri predlaganih ukrepih smo dali poudarek na ekološki pridelovalni sistem, kjer poteka krogotok tla – rastlina – žival – človek.
Keywords: agroekologija, Celjska kotlina, kmetijska suša, suša, zastirka
Published in DKUM: 03.11.2022; Views: 281; Downloads: 35
Full text (3,61 MB)

Abstract: Namen diplomske naloge z naslovom Vpliv meteoroloških elementov na onesnaženost zraka v Celjski kotlini je poskušati prikazati, kakšno je dejansko stanje v Sloveniji in Celjski kotlini, glede onesnaženosti zraka z onesnaževali, kot so ozon, dušikovi oksidi, trdi delci PM10 in žveplov dioksid. Po preučevanju dejanskega stanja v Celjski kotlini, za katero je že raziskano, da spada kritično in dolgotrajno med najbolj onesnažena območja in je zato ena pomembnih državnih nalog in zahteva čimprejšnjo rešitev. Nato pa smo se osredotočili na prikaz stanja v Celju v obdobju od leta 2007 do 2011 in ugotavljali, kako na onesnaženost zraka vplivajo nekateri meteorološki elementi, kot so hitrost vetra, zračni pritisk in temperatura zraka. Visoke koncentracije onesnaževal niso odvisne samo od onesnaževal, ki v ozračje s svojim obratovanjem izpuščajo določene emisije, ampak na višino koncentracij vpliva dejansko stanje vremenskih situacij.
Keywords: zrak, onesnaženost, Celjska kotlina, Cinkarna Celje, žveplov dioksid (SO2), prašni delci (PM10), dušikovi oksidi (NOx), ozon (O3), meteorološki parametri.
Published in DKUM: 29.08.2016; Views: 2333; Downloads: 244
Full text (5,36 MB)

Abstract: Celjska kotlina se je po izgradnji Južne železnice začela intenzivno gospodarsko razvijati, glavno vejo gospodarskega razvoja je predstavljala industrija. Predstavili smo večja industrijska podjetja in razložili njihov vpliv na okolje. Logistični procesi, ki se odvijajo v takšnih podjetjih, so pustili precejšnje posledice v Celjski kotlini. Izpostavili smo proizvodne procese ter njihov vpliv na zrak, tla in vodotoke. Poiskali smo informacije o stanju vodotokov v sedemdesetih in osemdesetih letih, predstavili delovanje in infrastrukturo čistilnih naprav ter analizirali izboljšano stanje vodotokov po izgradnji čistilnih naprav. Analizirali smo onesnaženost zraka, preverili obstoječo zakonsko podlago in podali predloge omejevanja emisij žveplovega dioksida in prašnih delcev. Na tem področju smo izpostavili podjetje »Cinkarna, Metalurško-kemična Industrija Celje, d.d.«, ki predstavlja dober primer prestrukturiranja podjetja iz okoljsko neodgovornega v okolju prijaznejše podjetje z jasnimi zavezami za izboljšanje stanja. Raziskali smo zakaj je prišlo do močne degradacije tal na celotnem območju Celjske kotline, izpostavili najbolj kritično območje stare Cinkarne, preverili kaj se na tem področju trenutno dogaja ter podali različne možnosti remediacije s težkimi kovinami kontaminiranih tal.
Keywords: Celjska kotlina, logistični procesi, emisije, žveplov dioksid, prašni delci, degradacija tal
Published in DKUM: 20.01.2015; Views: 1888; Downloads: 263
Full text (2,95 MB)