Search the digital library catalog

Abstract: Industrijski turizem se pogosto nanaša na obiske industrijskih objektov ali lokacij. Industrijski turizem v Indiji predstavlja majhen segment celotnega turističnega trga. V diplomski nalogi smo poskušali ugotoviti stanje industrijskega turizma v Indiji pred in po COVIDU-19. Ker se industrijski turizem v Indiji osredotoča predvsem na izobraževanje in ne na prostočasne aktivnosti, so študentje glavna ciljna skupina. Med COVIDOM-19 je bil indijski industrijski turizem skupaj z vsemi drugimi turističnimi deležniki prisiljen v popolno zaprtje, kar je povzročilo izgube in omejitve potovanj, zaradi česar turistov sploh ni bilo. Vendar pa je nekaj industrijskih panog naredilo uspešen korak v smeri inovativnosti in spremenilo ponudbo v doživetja virtualne resničnosti, spletne delavnice in video oglede. Raziskava je zajela vse vplive COVIDA-19 na industrijski turizem in na tej podlagi je predlaganih nekaj idej za primer, da bi se zdravstvena kriza ponovila.
Keywords: industrijski turizem, COVID-19, zdravstvena kriza, varnostni protokoli, virtualna resničnost
Published in DKUM: 07.01.2025; Views: 0; Downloads: 23
Full text (1,03 MB)

Abstract: Področje raziskave diplomskega dela je primerjava vpliva gospodarske krize iz leta 2008 in Covid-19 krize na avtomobilsko industrijo na primeru treh večjih proizvajalcev avtomobilov, Toyote, Volkswagna in General Motorsa. Diplomska naloga je sestavljena iz dveh delov, teoretičnega dela z usmeritvijo v krize, s katerimi se soočajo podjetja, in drugega, raziskovalnega dela, kjer smo analizirali soočanje treh proizvajalecv s krizama. Kriza je širok pojem, ki lahko prizadene posameznika, organizacijo, državo itd. Lahko so predvidljive, kot je bila gospodarska kriza iz leta 2008, ali nepredvidljive, kot je bila Covid-19 kriza, ki je bila povezana s pandemijo koronavirusa. Avtomobilska industrija je bila prizadeta na večih področjih, tako v času gospodarske krize kot tudi v času Covid-19 krize. V diplomski nalogi nas je zanimalo, kako sta krizi vplivali na delovanje avtomobilskih proizvajalcev Toyote, Volkswagna in General Motorsa, ter kakšne so bile podobnosti in razlike v njihovem soočanju. Krizi, ki sta prizadeli avtomobilsko industrijo, sta si bili precej različni, spopadanje podjetij s krizama pa je bilo dokaj podobno. Veliko vlogo pri soočanju podjetij s krizama je imel krizni management, ki je omogočil, da so se podjetja prilagodila na krizne razmere, kot je bila preusmeritev proizvodnje, in ublažila posledice, ki sta jih prinesli krizi. Podjetja so se, tako ekonomski krizi, kot Covid-19 krizi, prilagodila tako, da so prilagodila svoje poslovne modele, ter tako ohranila konkurenčnost na trgu, kupce in ključne dobavitelje. Večinoma so prilagodila svoje delovanje tako, da so zmanjšala svoje proizvodne zmogljivosti ali pa, v času Covid-19 krize, tudi z zaprtjem določenih obratov.
Keywords: Gospodarstvo, Covid-19, kriza, avtomobilska industrija, Toyota, Volkswagen, General motors.
Published in DKUM: 07.05.2024; Views: 278; Downloads: 49
Full text (3,18 MB)

Abstract: Pandemija covida-19 je bila zdravstvena kriza, ki je grozila, da se bo hitro spremenila še v gospodarsko krizo. Evropska centralna banka (ECB) se je na začetku krize v letu 2020 odzvala z ukrepi, ki so omogočili ohranitev likvidnosti bank in vzdrževanje nizke inflacijske stopnje. Trg dela je bil zaradi pretrganja nabavnih verig in restriktivnih zdravstvenih ukrepov moten ter so ga poskušale regulirati vlade prizadetih držav. Zaradi povečanih izdatkov so se pojavili primanjkljaji v državnih proračunih ter se je hkrati poslabšala likvidnost podjetij in bank. Svet ECB je predlagal nadaljevanje izvajanja standardnih operacij monetarne politike s politiko nizkih ključnih obrestnih mer. Kot enega dodatnih ciljev so definirali tudi visoko likvidnost. Z operacijami dolgoročnejšega refinanciranja (LTRO), ciljno usmerjenimi operacijami dolgoročnejšega refinanciranja (TLTRO), izrednimi operacijami dolgoročnejšega refinanciranja (PELTRO) in programi nakupa vrednostnih papirjev (APP in PEPP) je ECB uspešno zagotovila potrebno likvidnost Evrosistema brez posledičnega vpliva na povečevanje inflacije. Letna stopnja inflacije v letih 2020 in 2021 ni bila visoka, se je pa povišala v letu 2022. Monetarna politika ECB ni bila kriva za povečanje inflacije, saj je bil glavni generator višje inflacije dvig cen energentov, kovin, barvnih kovin in hrane kot posledica vojne v Ukrajini in motenih dobavnih poti. Čeprav smo v nalogi največ pozornosti namenili ukrepom ECB v času COVID-19, pa smo proučili tudi ukrepe ECB v času finančne krize leta 2008 in te ukrepe primerjali z ukrepi v času pandemije covida-19. Ugotovili smo, da je bilo delovanje ECB od leta 2020 do leta 2022 mnogo izrazitejše. Kombinacija uporabljenih ključnih obrestnih mer ob velikosti in raznolikosti ukrepov je bila ustrezna za dosego dobre likvidnosti in ustrezne inflacijske stopnje. V letu 2022 je bila razlika med inflacijsko stopnjo in ključnimi obrestnimi merami že zelo velika ter je ECB začela septembra 2022 dvigovati ključne obrestne mere. Sprememba ključnih obrestnih mer pa ni posledica zgrešenih odločitev vodenja monetarne politike v času pandemije covida-19. V letu 2023 se inflacija znižuje, vendar še ne bo dosegla načrtovanih 2 % letno. ECB je v letu 2023 nadaljevala z dvigi ključnih obrestnih mer.
Keywords: Evropska centralna banka, EMU, monetarna politika, pandemija COVID-19, globalno finančno kriza
Published in DKUM: 07.11.2023; Views: 555; Downloads: 84
Full text (1,62 MB)

Abstract: V diplomskem delu bomo izpostavili vpliv dveh motenj v oskrbovalni verigi, ki smo jim priča v zadnjem obdobju: epidemiji virusa COVID-19 in ukrepom, povezanim z njo, ter ukrajinsko-ruski krizi. Podjetja so se že v času epidemije COVID-19 soočala s težavami na vseh področjih poslovanja. Nekatere so lahko odpravili sami, drugih pa žal ne, saj so bili vmes še drugi dejavniki, kot so omejitve lastnega poslovanja ali pa omejitve poslovnih partnerjev. Epidemija je bila nek uvod v to, kar se dogaja v trenutni situaciji, povezani z ukrajinsko-rusko krizo. Posledice teh dogajanj bo tako občutil večji del sveta, miniti pa bo moralo veliko časa, da se bodo stvari normalizirale. Motnje v času epidemije COVID-19 so mnoga podjetja zadele, ko so bila nepripravljena, saj se teh dogodkov ni moglo vnaprej predvideti. Zaradi nepričakovanega hitrega izbruha in širjenja epidemije virusa se je bilo potrebno sproti prilagajati glede na situacijo v danem trenutku. Prav tako so se v času ukrajinsko-ruske krize pojavljala vprašanja, kako bomo to krizo občutili v Sloveniji. Kmalu nam je vsem postalo jasno, da bomo tudi te posledice lahko čutili dlje časa, in sicer predvsem s finančnega vidika. Na začetku diplomskega dela bomo predstavili teoretični del motenj v oskrbovalnih verigah nasploh, v drugem delu pa bomo opredelili motnje oskrbovalne verige v izbranem podjetju. Za tem bo sledil pregled vpliva motnje epidemije virusa COVID-19 in ukrajinsko-ruske krize. Osredotočili se bomo na prikaz posameznih izpadov zaradi omenjenih motenj in predlog morebitnih rešitev, ki bi jih bilo v tem času smiselno uporabiti za boljše in lažje poslovanje.
Keywords: COVID-19, motnje v oskrbovalnih verigah, oskrbovalne verige, tveganja, ukrajinsko-ruska kriza
Published in DKUM: 04.09.2023; Views: 625; Downloads: 85
Full text (1,26 MB)

Abstract: V magistrskem delu smo proučevali vpliv COVID-19 krize na poslovanje največjih farmacevtskih družb v letu 2020. Na podlagi letnih računovodskih izkazov, ki so javno dostopni v letnih ali finančnih poročilih proučevanih družb, smo analizirali razlike v poslovanju farmacevtskih družb v letu 2020 v primerjavi z obdobjem zadnjih treh let pred krizo. Na podlagi ugotovljenih razlik v poslovanju družb smo ugotavljali možen vpliv COVID-19 krize na farmacevtske družbe in na farmacevtsko industrijo. V prvem delu smo opredelili epidemijo COVID-19 in nastalo ekonomsko-gospodarsko krizo. Na podlagi makroekonomskih pokazateljev smo ugotovili vpliv COVID-19 krize na svetovno gospodarstvo. S pomočjo literature smo opredelili farmacevtski sektor, ugotovili njegove ključne značilnosti in predstavili morebitne vplive gospodarske krize nanj. V drugem delu smo najprej predstavili osem proučevanih družb in njihovo poslovanje v proučevanem obdobju. Na podlagi preoblikovanih in prečiščenih računovodskih izkazov smo analizirali premoženjsko finančni položaj in poslovno uspešnost, učinkovitost ter gospodarnost poslovanja izbranih farmacevtskih družb v opazovanem obdobju. Proučili smo morebitne razlike med izračunanimi kazalci in kazalniki poslovanja v času krize v letu 2020 in pred njo. Ugotovili smo, da se vpliv COVID-19 krize v večini proučevanih farmacevtskih družb v letu 2020 kaže predvsem v nižjih prodajnih in splošnih stroških, zmanjšanju ali nižji rasti prihodkov od prodaje in v povečanju kratkoročnih sredstev oziroma zalog.
Keywords: farmacevtska industrija, COVID-19 kriza, analiza računovodskih izkazov, uspešnost poslovanja, ekonomsko-gospodarska kriza
Published in DKUM: 21.02.2023; Views: 585; Downloads: 113
Full text (5,50 MB)