Search the digital library catalog

Abstract: Modeli izračunavanja emisij nastajajo na podlagi podatkov, posnetih na vožnjah, ki so določene glede na namen modela in ciljne emisije, katere bodo modeli potem izračunavajo. V sklopu magistrskega dela smo raziskovali in primerjali obnašanje že narejenih modalnih modelov, ki temeljijo na kronološki hitrosti, na petih različnih tipičnih vožnjah, ki jih vozniki opravljajo vsakodnevno (tj. kratka vožnja po predmestju, kratka vožnja s predmestja v mesto, kombinirana vožnja po klasični cesti ter avtocesti s tempomatom, kombinirana vožnja po klasični cesti ter avtocesti z oviro in dolga klasična vožnja). Modela, katerih obnašanje pri izračunavanju emisij ogljikovega monoksida in ogljikovodika smo opazovali, sta nastala na Kitajskem in nista bila posebej prilagojena slovenskim cestam in okolju. Pri primerjavi rezultatov smo naleteli tako na podobne trende, kot na ekstremne skoke funkcije rezultatov, zato smo uporabili nekaj filtrov, da bi ugotovili, ali je mogoče z glajenjem velike skoke vrednosti eliminirati. Za boljšo predstavo o razlikah med rezultati posameznih emisij smo izračunali tudi emisije na podlagi porabe goriva na posameznih vožnjah ter jih primerjali z rezultatih po ostalih modelih.
Keywords: modeli izračunavanja emisij, emisije, tipične vožnje, hitrost, poraba goriva
Published in DKUM: 03.10.2017; Views: 1266; Downloads: 126
Full text (4,77 MB)

Abstract: Delo opisuje in predstavi delovanje izbranih sežigalnic komunalnih odpadkov. Predstavljeno je delovanje sežigalnice na premično rešetko ter sežigalnic s fluidiziranim slojem. Posebna pozornost je namenjena čiščenju dimnih plinov. Predstavljene so glavne metode čiščenja. Predstavljena je tudi uporaba RDF-goriv in opisani so postopki, kako sežigalnica na to gorivo deluje. Opravili smo tudi izračun energetske učinkovitosti za področje Spodnjeposavske regije in JV Slovenije. Prav tako smo naredili pregled količine goriva, ki se nahaja v Spodnjeposavski regiji in v JV Slovenije. Predvideli smo ekonomsko analizo za sežig na rešetki.
Keywords: komunalni odpadki, sintezni plin, emisije, lebdeči sloj, sežigalnice, mešani komunalni odpadki, mešana komunalna embalaža, lahka frakcija, RDF
Published in DKUM: 19.05.2017; Views: 3568; Downloads: 500
Full text (2,47 MB)

Abstract: Oprtni promet oziroma prevoz cestnih tovornih vozil po železnici je ena izmed rešitev za zmanjšanje gneče na cestah, ohranjanje zdravega okolja, zmanjšanje stroškov transporta ter predvsem povečanje varnosti v cestnem prometu. Oprtni sistem transporta oziroma oprtni promet pozna tri tehnologije; in sicer tehnologijo A, kjer se na železniškem vagonu prevaža celotno cestno tovorno vozilo – vlačilec in polpriklopnik oziroma priklopnik, tehnologijo B, kjer se prevaža priklopnik oziroma polpriklopnik brez vlačilca; ter tehnologijo C, kjer se prevaža samo zamenljivi zabojnik. V diplomskem delu je uvodoma predstavljen pojem oprtni sistem transporta z vsemi tremi možnimi oblikami – tehnologijami ter prednosti in slabosti posameznih tehnologij. V drugem poglavju je prikazan obseg cestnega prometa v Sloveniji v letih 2013 in 2014 ter negativni vplivi cestnega tovornega prometa na okolje in na prometno varnost. Na koncu drugega poglavja so prikazani stroški cestnine ter stroški goriva za prevoz tovornih vozil čez Slovenijo. V tretjem poglavju so opisane železniške proge V. evropskega koridorja v Sloveniji ter prevozna zmogljivost teh prog kot osnova za morebitno uvedbo oprtnih vlakov. V četrtem poglavju je opisan trenutni promet oprtnih vlakov v Sloveniji med postajama Maribor Tezno in Wels v Avstriji. V petem poglavju so navedeni in na kratko predstavljeni predlogi in potrebni ukrepi za ponovno uvedbo oprtnih vlakov na progah V. evropskega koridorja. V zaključku so navedene moje ugotovitve in sklepi v zvezi z obravnavano temo diplomskega dela.
Keywords: oprtni promet, terminal za kombinirani transport, železniška infrastruktura, prepustna moč proge, škodljive emisije cestnih tovornih vozil
Published in DKUM: 21.11.2016; Views: 1735; Downloads: 162
Full text (2,59 MB)

Abstract: Na vseh področjih delovanja se vse bolj izraža potreba po zmanjšanju negativnih vplivov na okolje. Emisije toplogrednih plinov kot posledica netrajnostne rabe virov naj bi bile tesno povezane s podnebnimi spremembami, ki so eden od ključnih izzivov 21. stoletja. V zadnjem času številne raziskave navajajo pomembne povezave med poslovanjem podjetij, emisijami toplogrednih plinov v celotnem življenjskem ciklu izdelka in podnebnimi spremembami. Eno izmed orodij za merjenje okoljskega vpliva izdelka v njegovem celotnem življenjskem ciklu je izračun ogljičnega odtisa izdelka. Ta ovrednoti emisije toplogrednih plinov v celotnem življenjskem ciklu izdelka ter nam pomaga razumeti, v kolikšni meri posamezne dejavnosti v življenjskem ciklu izdelka prispevajo k ogljičnemu odtisu, in poiskati možnosti za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Teoretični del magistrskega dela vsebuje predstavitev podnebnih sprememb, trajnostne rabe virov, družbene odgovornosti podjetij, ogljičnega odtisa in trajnostnih oskrbnih verig. Predstavljene so novejše ugotovitve iz znanstvenih in strokovnih virov, ki poleg teoretičnega razumevanja ogljičnega odtisa izdelka zagotavljajo smernice in izhodišča za zmanjšanje negativnih vplivov na okolje, znižanje stroškov poslovanja in izboljšanje konkurenčnosti podjetij. V magistrskem delu je predstavljen izračun ogljičnega odtisa pekarskega izdelka trgovske znamke Mercator v skladu z zahtevami modela Publicly Available Specification PAS 2050:2011. Izračun zajema celoten življenjski cikel izdelka od zajema surovin do njegove predelave ter vključuje procese, pri katerih prihaja do emisij toplogrednih plinov, ki so razdeljeni v pet faz. Na podlagi pridobljenih rezultatov so bile v celotni oskrbni verigi in pri deležniku v oskrbni verigi, trgovskem podjetju Mercator, d.d., opredeljene dejavnosti, pri katerih nastaja največ emisij toplogrednih plinov ter obstaja največ možnosti za izboljšave in zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Ugotovitve, ki izhajajo iz rezultatov izračuna ogljičnega odtisa pekarskega izdelka trgovske znamke Mercator, so bile osnova za predloge tehnoloških, organizacijskih in kadrovskih sprememb, s katerimi se lahko zmanjša obremenjevanje okolja, znižajo stroški poslovanja in poveča konkurenčnost trgovskega podjetja Mercator, d.d. Z upoštevanjem ugotovitev, ki izhajajo iz rezultatov izračuna ogljičnega odtisa pekarskega izdelka trgovske znamke Mercator, se lahko zagotovi tudi preprostejša in učinkovitejša uporaba tega orodja za izračun ogljičnega odtisa izdelka v trgovskih podjetjih.
Keywords: ogljični odtis izdelka, emisije toplogrednih plinov, trajnostna raba virov, konkurenčnost trgovskega podjetja, kruh
Published in DKUM: 05.10.2016; Views: 1615; Downloads: 237
Full text (2,10 MB)

Abstract: Številni primeri iz prakse in analize potrjujejo ključno povezavo med uspešnostjo podjetja in okoljskim delovanjem le-tega. Ogljični odtis organizacije in ogljični odtis za proizvode oziroma storitve sta ena izmed možnosti za okoljsko ozaveščanje podjetja, uporabnikov proizvodov ter storitev podjetja. Ogljični odtis (angl. »Carbon footprint«) je seštevek toplogrednih plinov, ki jih je neposredno in posredno povzročil posameznik, organizacija, dogodek ali proizvod in je izražen kot ekvivalent ogljikovega dioksida (CO2-ekv). Izračun ogljičnega odtisa je za podjetje koristen zaradi upravljanja z emisijami toplogrednih plinov (TGP), nižanja stroškov, primerjave emisij med podjetji v panogi ter zaradi poročanja tretjim osebam. Glavni cilj magistrske naloge je postavitev modela ogljičnega odtisa za telekomunikacijsko podjetje po mednarodno uveljavljeni metodologiji GHG Protocol. V ta namen smo ugotavljali emisije TGP po procesih oz. aktivnostih v izbranem podjetju in ugotovili, katerim virom emisij TGP velja posvetiti še posebno pozornost. Ogljični odtis je smiselno primerjati s podjetji v panogi, zato smo opravili primerjavo kazalnikov ogljične intenzivnosti z nekaterimi IKT podjetji v Evropi. Rezultat dela je prikaz korakov pri določevanju ogljičnega odtisa ter sam izračun. Izračun ogljičnega odtisa je pokazal, da v vseh treh poslovnih letih prispeva največ emisij TGP raba električne energije. Prevozi zaposlenih v službo in nazaj, uporaba lastnih avtomobilov podjetja za transport ter ogrevanje prostorov predstavljajo naslednje večje povzročitelje emisij TGP. Razveseljivo pa je dejstvo, da smo ugotovili negativen trend oz. zmanjševanje količin emisij TGP v poslovnih letih. V pričujoči raziskavi gre za poskus postavitve modela za določevanje ogljičnega odtisa. Na izračunan ogljični odtis vplivajo predpostavke in omejitve v modelu. Zaradi tega so lahko končni rezultati ogljičnega odtisa iz tega vidika pogojno veljavni. Količine emisij TGP običajno dobijo dodatni pomen za podjetje, če postane to zanj neposreden strošek. Emisije TGP v večini primerov za gospodarstvo še vedno pomenijo eksternalije ali negativne zunanje posledice, ki se jih še ne plačuje v takšni meri, kot bi bilo potrebno. Eno izmed možnosti za boj proti podnebnim spremembam predstavlja koncept določevanja t.im. cene ogljika (angl. carbon price). Cena ogljika je znesek, ki mora biti plačan za izpust vsake tone CO2-ekv v ozračje. Tako s pojmom stroški ogljika (angl. carbon cost) obravnavamo stroške emisij TGP, kar predstavlja vrednotenje emisij TGP v finančnem smislu. Številna podjetja, ki pričakujejo prihodnjo regulacijo emisij TGP, že vključujejo stroške ogljika v procese odločanja s pomočjo notranje, interne ali senčne cene ogljika. To daje slutiti, da se podjetja že pripravljajo na svet z omejitvami in cenami za emisije TGP. Zato izpostavljamo uporabo interne cene ogljika ter izračun stroškov ogljika v podjetništvu kot proaktiven pristop k obvladovanju stroškov. Finančno razsežnot emisij TGP prikazujemo z izračunom stroškov ogljika.
Keywords: emisije TGP, ogljični odtis, IKT panoga, GHG Protocol, interna cena ogljika, stroški ogljika.
Published in DKUM: 09.09.2016; Views: 2314; Downloads: 388
Full text (1,48 MB)