Search the digital library catalog

Abstract: Zaradi naraščajočega prometa se prometni sektor danes sooča z velikimi problemi glede izpustov škodljivih emisij. Zaradi cilja, ki si ga je zadala Evropska unija, je bil leta 2019 predstavljen evropski zeleni dogovor, s katerim želi Evropa do leta 2050 doseči podnebno nevtralnost. Zato se vlade evropskih držav zavzemajo za izpolnitev tega cilja. Velik del emisij prispeva prav cestni promet. V prvem delu naloge smo predstavili emisije v Evropi, nato smo preučili zgodovino in razvoj električnih avtomobilov ter različne vrste električnih in hibridnih vozil ter njihove prednosti in slabosti. Ker večina držav Evropske unije z raznimi subvencijami spodbuja nakup okolju prijaznih vozil smo preučili, kakšne so spodbude po posameznih državah. V osrednjem delu naloge smo preučili eksterne stroške v cestnem prometu in kakšen je vpliv električnih vozil na te stroške. Prav tako smo analizirali tudi stroške, ki so zelo pomembni pri odločitvah glede nakupa električnih vozil. S pomočjo podatkov pridobljenih v podjetju smo izračunali vplive na okolje in stroške uporabe vozil z notranjim izgorevanjem. Primerjali smo tri električna vozila, katera bi bilo smiselno uvesti v podjetje. Na podlagi analiz in pridobljenih rezultatov ter z izračunom ROI smo podali mnenje glede nabave električnih vozil v podjetju. Na podlagi pridobljenih podatkov smo analizirali tudi eksterne stroške obstoječih vozil in predstavili rešitve za zmanjšanje teh stroškov. V podjetju se zavedajo problematike škodljivih emisij zato že sedaj veliko vlagajo v zmanjšanje emisij in ozaveščanje javnosti.
Keywords: eksterni stroški, električna vozila, stroški električnih vozil, emisije iz prometa, subvencije, povračilo investicije ROI
Published in DKUM: 02.11.2022; Views: 719; Downloads: 98
Full text (3,42 MB)

Abstract: Naloga obravnava vplivanje lobijev na zakonodajo EU na področju emisij toplogrednih plinov. Lobiranje je dejavnost, ki se vsakodnevno odvija okoli nas ter poteka s strani oseb, ki želijo vplivati na zakonodajo, tako da bi končni rezultat pozitivno vplival na njihovo dejavnost. V praksi je veliko bolj zaželjeno in tudi ustvarja večjo moč na vplivanje in odločanje zakonodajnih organov, če se več podjetij združi med seboj, kjer njihove interese predstavlja en zastopnik, pri čemer se na tak način ustvari močan vpliv na celoten postopek sprejemanja zakonodaje. Lobiranje se v večini primerov dogaja tajno, preko sestankov, na zasebnih skupščinah in organiziranih večerih, prek pisem ter mailov. Lobiranje lahko preseže legalno dejavnost ter se sprevrže v ilegalno dejavnost, ki se kaže z grožnjami in podkupovanjem. V nalogi nas zanima lobiranje v okviru petih kategorij izpustov toplogrednih plinov. To so emisije, ki nastajajo iz petih dejavnosti, tj. raba energije, industrijski procesi in raba proizvodov, kmetijstvo, raba tal, sprememba tal in gozdarstvo ter ravnanje z odpadki, izredno negativno vplivajo na podnebne spremembe, zdravje ljudi in celoten ekosistem na zemlji. Na podlagi primerov iz vsake kategorije izpustov toplogrednih plinov je mogoče okvirno videti lobije, na kakšne načine vplivajo na vsako od kategorij ter kaj želijo doseči s svojim delovanjem. Dejavnost lobiranja samo po sebi ni problematična, saj je pomemben del demokratične družbe. Lobiranje je lahko tudi v prid zakonodajnim organom EU, saj jim lobisti, ki imajo specializacijo iz različnih področij, pomagajo pri sestavi predlogov zakonodajnih aktov. Problem v zvezi z lobiranjem nastane, ko pričnejo zakonodajni organi EU slediti željam podjetij in ne širši evropski javnosti. Lobisti mnogokrat želijo doseči, da bi se EU zakonodaja sprejela z zamikom, jo sabotirajo ali poskušajo preprečiti njeno sprejetje. Zakonodajni organi EU sicer sprejemajo predloge zakonodajnih aktov, s katerimi bi izboljšali življenski standard evropskega prebivalstva in ekosistemov, vendar pa močna podjetja pogosto nasprotujejo njihovim načrtom. Problem je prav tako netransparentnost podjetij, ki lobirajo institucije EU. Evropska unija ima uveljavljen EU Register za preglednost (v nadaljevanju: Register), pri čemer gre za sistem kjer morajo biti registrirane vse interesne skupine, v primeru, če želijo vplivati na zakonodajna telesa EU, tj. Komisijo, Parlament in Svet. Čeprav je bil Register v letu 2021 posodobljen, postal pa je tudi obvezen, njegova vsebina še vedno ne predstavlja nujno dejanskega stanja, saj lobistični stiki niso enotni in pregledni. V ta namen bi moral biti zagotovljen enoten dan letnih posodobitev podatkov vseh evropskih podjetij, ki opravljajo dejavnost lobiranja v EU ter podrobnejši pregled podatkov glede finančnih sredstev. Preko Registra ter primerov iz medijev se poskušajo prebivalci EU seznaniti s delovanjem lobijev, ki ga imajo le-ti na zakonodajne organe EU. Zaradi nepopolnega Registra ter primerov, ki prikazujejo le izbrane ter splošne informacije določenih škandalov, le-ti nimajo veliko možnosti, da bi se lahko spoznali s dejanskim vplivom delovanja lobijev na institucije EU. V zadnjem delu naloge so predstavljene tabele kategorij virov toplogrednih plinov, v katerih so razčlenjena podjetja vsake kategorije glede na število lobistov, stikov, ki jih imajo s Komisijo in Parlamentom, ter finančni stroški lobiranja. Namen tabel je priti do ugotovitve, ali je Register dovolj pregleden, ko se prične informacije podjetij primerjati med seboj. Zaključimo lahko, da Register, ne glede na nove spremembe, ni dovolj transparenten in pregleden ter še vedno povzroča nejasnosti pri zbiranju podatkov. Čeprav Register še ni zasnovan v obliki, ki bi popolno zadovoljil uporabnike, je potrebno dodati, da pot k njegovemu izboljšanju meri v pozitivno smer.
Keywords: institucije EU • transparentnost • tehnike lobiranja • razkritje • EU Register za preglednost • korupcija • načelo demokratičnosti • emisije toplogrednih plinov
Published in DKUM: 08.07.2022; Views: 1151; Downloads: 80
Full text (1,54 MB)

Abstract: Diplomsko delo se osredotoča na analizo procesnih tokov železarske in jeklarske industrije, rafinerij, proizvodnje amonijaka in proizvodnje cementa ter apna, v Združenih državah Amerike. Ti predstavljajo podsektorje, ki imajo znatno porabo in višek primarnih virov energije. Cilj diplomskega dela je bil, da določimo kje prihaja do največjih energijskih izgub ter raziskava vpliva uvedbe toplotne integracije znotraj posameznega sektorja in tudi integracije med sektorjiali kombinaciji dveh. Najprej smo izvedli analizo zgodovinskih porab energij v posameznih sektorjih. S preučevanjem primarnih virov energije ter njihovih tokov doprinesemo k razumevanju sistema rabe energije ter nastajanja izgub po posameznih sektorjih. Potencial uvedbe toplotne integracije smo določili na podlagi najbolj pogosteje uporabljene tehnologijo znotraj posameznega podsektorja in njihovih procesnih tokov. Potencial toplotne integracije smo ocenili z uporabo tehnologije uščipa, ki smo ga izvedli ter rezultate grafično predstavili s pomočjo programa Microsoft Excel in postavljenih izračunov za uščipno tehnologijo. Ugotovili smo, da z uvedbo toplotne integracije, v posameznih podsektorjih oziroma v povezavi dveh, pridemo do velikih prihrankov energije. Nadalje smo s pomočjo sestave energijskega miksa ocenili izpuste CO2eq v že omenjenih podsektorjih.
Keywords: industrijski sektorji, toplotna integracija, uščipna tehnologija, energijski sistem, CO2 emisije
Published in DKUM: 15.10.2021; Views: 990; Downloads: 57
Full text (2,16 MB)

Abstract: Transportni sektor se danes sooča z vse strožjim zaostrovanjem predpisov s področja izpustov okolju škodljivih emisij, kar je panogo transporta prisilo v prevzemanje novih pristopov. Platooning je perspektivna tehnologija predvsem zaradi potenciala, ki ga takšna rešitev prinaša na področju varnosti v prometu, bolj tekočega odvijanja prometa, porabe goriva in na področju onesnaževanja okolja. Prav zaradi tega smo v našem delu naredili pregled prometne politike na ravni Evropske unije, na kratko predstavili relevantne predpise s področja cestnega prometa in varovanja okolja ter pregledali, kako je avtonomna vožnja opredeljena v zakonodaji. Nadalje smo predstavili delovanje platooninga in primere dobrih praks oziroma prvih testiranj te tehnologije v vsakdanjih razmerah. Na koncu smo naredili še izračune, kako bi uporaba platooninga v vsakdanu vplivala na porabo goriva in izpuste emisij ogljikovega dioksida tako v evropskem kot tudi v slovenskem sektorju cestnega tovornega prometa. Ugotovili smo, da je platooning vsekakor perspektivna tehnologija, saj pripomore k zniževanju porabe goriva, kakor tudi k zniževanju emisij ogljikovega dioksida, poleg tega pa pozitivno vpliva na prometno varnost in pretočnost prometa.
Keywords: promet, platooning, emisije, ogljikov dioksid, poraba goriva
Published in DKUM: 06.07.2021; Views: 1223; Downloads: 77
Full text (1,02 MB)

Abstract: Beton je najpogosteje uporabljen gradbeni material na svetu. Če upoštevamo vse pozitivne lastnosti, ki jih ima, hitro ugotovimo zakaj je temu tako. Beton je namreč material, ki lahko, ob premišljeni uporabi zagotavlja številne koristi tako za nas kot tudi za okolje. Iz tega razloga smo raziskali trenutno stanje na področju cementne in betonske industrije in se poglobili v možnosti za izboljšave, predvsem iz vidika zmanjšanja emisij toplogrednih plinov. Ugotovili smo tudi, da je beton material, ki je zaradi svojih lastnosti, lahko kos podnebnim spremembam in negotovim časom, ki sledijo. Podrobneje smo obravnavali tudi primere betonske gradnje, ki ustrezajo načelom trajnostnega razvoja in gradnjo z uporabo naprednih tehnologij.
Keywords: cement, klinker, beton, emisije CO2, rekarbonacija, termalna masa, 3D-tiskanje betona, BREEAM
Published in DKUM: 08.09.2020; Views: 1162; Downloads: 256
Full text (5,86 MB)