21. ZMANJŠANJE EMISIJ CO2 V ZASAVJU S POMOČJO VGRADNJE SONČNIH ELEKTRARNJanez Šoper, 2012, undergraduate thesis Abstract: V današnjem času si je skoraj nemogoče predstavljati naš vsakdan brez potrebe po rabi električne energije. Ljudje iz dneva v dan postajamo vse večji porabniki električne energije, s tem pa se posledično povečujejo potrebe po dodatni proizvodnji električne energije. Da se s povečanjem potreb ne poveča obremenjevanje okolja pri proizvodnji elektrike s pomočjo termoelektrarn, so obnovljivi viri energije (OVE) prava pot za prihodnost. Prav tako cene fosilnih goriv strmo naraščajo in prekomerna poraba energije se kaže v vremenskih spremembah. Zato je obremenjevanje okolja s ogljikovim dioksidom (CO2) postal svetovni problem, saj je CO2 eden glavnih vzrokov za segrevanja plasti ozračja in nastanka tople grede.
Med OVE spada tudi fotovoltaika, ki direktno pretvarja energijo sončnega sevanja v električno energijo brez uporabe trdih goriv in brez izpustov emisij CO2. S padanjem sončnih žarkov na površino sončnih celic fotovoltaičnih modulov se sproži proces pretvarjanja sončne energije v električno energijo.
Doprinos in prispevek diplomske naloge je zmanjševanje emisij CO2 v Zasavju z vgradnjo treh sončnih elektrarn (SE), ki so ekološko bistveno sprejemljivejše, kot že obstoječa klasična termoelektrarna Trbovlje (TET). V diplomski nalogi je predstavljeno delovanje in sestava fotovoltaičnih sončnih elektrarn vse od ideje, predpisov, standardov pa do izračunov, končnega priklopa sončnih elektrarn na omrežje in vzdrževanja le teh.
Ugotovljeno je bilo, da se v Zasavju s postavitvijo treh SE skupne moči 3 Mega vata (Mwp), ki skupaj proizvedejo 3.615.087 kilovatnih ur (kwh) električne energije letno, emisije CO2 iz TET zmanjšajo za 3.198 ton, kar znaša 0,44 % celoletnega izpusta C02ja in 0,57 % celotne letne proizvodnje TET (630.000.000 kwh).
Keywords: električna energija, energija, obremenjevalec okolja, emisije CO2, obnovljivi viri energije, Zasavje, sončna energija, sončna elektrarna.
Published in DKUM: 05.07.2013; Views: 1777; Downloads: 128
 Full text (1,98 MB) |
22. Tehnologije zajemanja CO2 ter preučevanje njihovega vpliva na delovanje energetskih sistemovBoštjan Pišotek, 2013, master's thesis Abstract: Na osnovi okoljske problematike, ki danes predstavlja enega izmed največjih globalnih izzivov, so v magistrskem delu predstavljene tehnologije zajemanja ogljikovega dioksida iz industrijskih procesov pridobivanja električne energije. Trenutno najbolj obetajoče rešitve v prihodnosti predstavljajo sistemi zajemanja na osnovi pozgorevanja iz elektrarn na fosilna goriva, zato je poudarek namenjen prav njim. Predstavljen je vzorčni fizikalno-matematični model, na osnovi katerega je podana ocena snovnih in energijskih tokov v sistemu. Glede na definirano energetsko učinkovitost sistema za zajemanje ter projekcije modela na referenčni energetski objekt je podana tudi ocena ekonomske upravičenosti integracije tovrstnih sistemov za obdobje do leta 2050.
Keywords: absorpcija, amini, ekonomska upravičenost, emisije CO2, emisijski kuponi, energetski sistem, fosilna goriva, MEA topilo, model obratovanja, okoljska problematika, PCC zajemanje, tehnologije zajemanja CO2, učinkovitost zajemanja
Published in DKUM: 03.04.2013; Views: 2474; Downloads: 285
Full text (2,80 MB) |
23. DEJAVNIKI OBLIKOVANJA PREOSTANKOV VREDNOSTI PRI POSLOVNEM NAJEMU OSEBNIH VOZILLuka Buhanec, 2012, master's thesis Abstract: Pri tipičnem lizinškem dogovoru o poslovnem najemu osebnega vozila, finančna inštitucija (najemodajalec) kupi novo vozilo od pooblaščenega trgovca in ga daje v najem fizični ali pravni osebi (najemojemalcu). Pri večini tovrstnih najemov gre za najeme zaprtega tipa (angl. closed-end lease), kar pomeni, da tveganje morebitne razlike med tržno vrednostjo predmeta najema in njegovim preostankom vrednosti v času izteka najemne pogodbe, ostaja pri najemodajalcu.
Velik del od strani najemojemalca odplačanih najemnin skozi pogodbeno obdobje predstavlja razlika med nabavno vrednostjo predmeta najema in njegovim preostankom vrednosti. Preostanek vrednosti je tista vrednost vozila, ki ne bo pokrita z odplačilom mesečnih obrokov najemnine, ki jih bo najemodajalcu skozi trajanje najemne pogodbe odplačal najemojemalec. Je tudi neamortizirana nabavna vrednost vozila, zmanjšana za del depreciacije, nastale v času trajanja najemne pogodbe in je nenazadnje tudi ocena bodoče vrednosti vozila v času izteka pogodbe o poslovnem najemu, ki jo najemodajalec postavi neodvisno od tržne vrednosti le-tega.
Ex-ante določeni kalkulirani preostanek vrednosti naj bi bil v idealnih okoliščinah enak njegovi kasnejši tržni oziroma dejanski odkupni vrednosti. Interes najemodajalca je namreč ustvarjati prihodke iz naslova poslovnega najema osebnega vozila in ne iz naslova njegove kasnejše (od)prodaje). S ciljem omejitve tržnega tveganja iz naslova morebitnih izgub pri odprodaji osnovnih sredstev v času izteka pogodbe o poslovnem najemu, mora tako le-ta posebno pozornost namenjati nekaterim dejavnikom, ki imajo na določanje odkupne vrednosti osebnega vozila pomembnejši vpliv. To magistrsko delo se je omejilo na podrobnejšo obravnavo vpliva znamke, barve, dodatne opreme, poškodb in emisij CO2 na slednjo.
Izsledki raziskave na podlagi pridobljenih sekundarnih podatkov podjetja X, kažejo, da ima znamka pomemben vpliv na odkupno vrednost osebnih vozil, pri čemer velja dodati, da slovenski kupec še vedno bolj preferira vozilo nemškega, kot pa denimo francoskega porekla. Močna povezanost obstaja tudi med dodatno opremo in odkupno vrednostjo osebnih vozil, vendar je le-ta izrazitejša pri dražjih osebnih vozilih, dočim pri vozilih z nižjo odkupno vrednostjo na slednjo nima bistvenega vpliva. Glede priljubljenosti barv potrjuje izvedena raziskava podobna dognanja kot v tujini, saj pri izbiri barv pri osebnih vozilih v poslovnem najemu prednjačijo srebrna, siva, črna in bela vozila. Dodam lahko, da je povezanost med barvo in odkupno vrednostjo osebnih vozil večja v višjih tržnih segmentih. Kljub temu, da na podlagi pridobljenih rezultatov izvedene raziskave ni moč z gotovostjo trditi, da obstaja povezanost med emisijami CO2 in odkupno vrednostjo osebnih vozil v poslovnem najemu, bi na omenjeno temo raziskave gotovo veljalo nadaljevati tudi v prihodnje, saj evropske uredbe o določitvi standardov emisijskih vrednosti za nove osebne avtomobile v sklopu celostnega pristopa EU za zmanjšanje emisij CO2 na področju prometa, med drugim opredeljujejo velike olajšave za avtomobile z manjšimi izpusti, kot tudi za tiste, katerih ciljne vrednosti specifičnih emisij bodo zmanjšane zaradi uporabe inovativnih tehnologij. Ocenjujem, da bo navedeno imelo pomemben vpliv pri nakupnih odločitvah glede okolju prijazn(ejš)ih vozil v prihodnosti.
Keywords: poslovni najem, osebna vozila, preostanek vrednosti, odkupna vrednost, depreciacija, znamka, barva, dodatna oprema, poškodbe, emisije CO2.
Published in DKUM: 20.02.2013; Views: 1997; Downloads: 226
Full text (3,24 MB) |
24. KORELACIJA NEPOSREDNIH TUJIH INVESTICIJ IN NJIHOVIH VPLIVOV NA IZBRANE DRŽAVE - KITAJSKA IN DRŽAVE CENTRALNE EVROPEMatej Taferner, 2010, final seminar paper Abstract: V diplomskem seminarju, ki sem ga napisal, sem se v prvem delu osredotočil na opisovanje neposrednih tujih investicij (NTI), nato sem nadaljeval s predstavitvijo izbranih teorij, kot sta npr. Heckscher-Ohlinov model in Dunningova teorija, na koncu pa prikazal še vplive NTI na izbrana gospodarstva (Kitajska, Poljska, Češka, Slovanška, Madžarska in Slovenija). V prvem delu sem tako med drugim izpostavil dejstvo, da so NTI sestavni del procesa globalizacije in da so tekom opazovanega obdobja od leta 1987 oziroma 1995 do 2007 postale tudi ena izmed najpogostejših in najbolj dinamičnih vrst toka kapitala v analiziranih državah (Kitajska, Poljska, Češka, Slovanška, Madžarska in Slovenija). V drugem delu sem predstavil korelacijo med NTI in njihovimi vplivi na rast oziroma upad ekonomskih variabel. Celotna predstavitev poteka v več sklopih. Z uporabo podatkovnih baz, kot so European Bank for Reconstruction and Development database, World Development Indicators Database from the World Bank, The Organisation for Economic Co-operation and Development (OECD) data in Chinese National Bureau of Statistics yearbooks data sem eliminiral možnost uporabe nepreverjenih in statistično neenotnih podatkov, kot dodatno pomoč pa so mi predstavljale raziskave in članki priznanih avtorjev, kot so Robert E. Lipsey, Blomstrom, Kokko, Dunning, Gujarati in drugi Eden izmed načinov analize vpliva in korelacije NTI na različne ekonomske variable je uporaba ekonometričnih metod. Z uporabo regresijske enačbe sem tako poskušal razložiti in prikazati vpliv in korelacijo med neposrednimi tujimi investicijami (NTI) na ravni bruto domačega proizvoda (BDP), rast izvoza, stopnjo brezposelnosti in vpliva na okolje. Pri tem sem si pomagal s postavitvijo štirih hipotez. Hipoteze so bile sledeče: hipoteza 1 je temeljila na predpostavki, da prilivi neposrednih tujih naložb povečajo ravni BDP, hipoteza 2 je predpostavljala, da NTI povečajo izvozno dejavnost, hipoteza 3 je temeljila na predpostavki, da NTI vplivajo na zmanjšanje ravni brezposelnosti, in hipoteza 4 na predpostavki, da se ravni onesnaženosti (CO2 emisije) povečujejo s pritokom neposrednih tujih naložb. Pri prikazovanju rezultatov in matematičnih operacijah sem uporabljal linearni ekonometrični model. Ker sem predvideval, da bodo BDP, izvoz in brezposelnost povezani/korelirani, sem uporabil SEM model (structural equation model), medtem ko sem zaradi raznolikosti podatkov le-te zbiral s kombinacijo »time series and cross section« metode. Čeprav so spremenljivke nenormalno porazdeljene glede na elementa asimetrije in sploščenosti, mi ta nenavadna porazdelitev ni onemogočila neizvedljivost testa linearne regresije. Zaključek raziskave temelji na dejstvu, da obstajajo tako pozitivni kot negativni učinki NTI, katerih glavni nositelj so transnacionalna podjetja (TNP). Čeprav v osnovnem delu raziskave nisem eksplicitno izpostavil negativnih in pozitivnih učinkov NTI, je splošno znano dejstvo, da določeni ljudje iz stroke neposredne tuje investicije podpirajo, medtem ko jih drugi ne, saj menijo, da le-te niso pozitivne, oziroma lahko v določeni meri državi tudi škodijo. K mojemu povzetku ideje ekonomistov, ki imajo NTI za pozitivne oziroma negativne, pa je prispevalo dejstvo, da je osnovni del raziskave pokazal, da je zelo malo spremenljivk, pri katerih je bila ugotovljena zelo visoka korelacija. Natančnejša analiza je pokazala, da so NTI močno negativno korelirane z onesnaževanjem, kar je v nasprotju z domnevo, da bi povečanje tujih neposrednih investicij pripeljalo do večjega onesnaženja. Individualni test linearne regresije pa je na primeru Poljske pokazal, da je povečanje NTI dejansko imelo negativen vpliv na gospodarsko rast v tej državi, čeprav ta ugotovitev ni v skladu z ekonomsko teorijo in izvirno hipotezo, da pritoki NTI povečajo ravni bruto domačega proizvoda. Tako sem po svoji presoji zaključil, da imajo NTI pozitivno-negativni učinek. V zaključku sem tudi izpostavil, da na končni rezultat, ki ga imajo NTI na neko ekonomsko spre
Keywords: Neposredne tuje investicije (NTI), izbrane srednjeevropske države, Kitajska, korelacija, rast bruto domačega proizvoda (BDP), rast izvoza, brezposelnost, emisije (CO2), statistične metode za analizo podatkov, regresijska enačba, linearni ekonometrični model, structural equation model (SEM), time series, cross section.
Published in DKUM: 02.12.2010; Views: 3617; Downloads: 271
Full text (460,84 KB) |
