1. Analiza učinkovitosti in smiselnost zamenjave dizelskih dostavnih vozil z električnimi v podjetju GLSAlen Kuraj, 2025, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo obravnava problematiko uvedbe električnih vozil v vozni park podjetja GLS, s poudarkom na enoti v Slovenski Bistrici. Cilj naloge je preveriti smiselnost zamenjave obstoječih dizelskih dostavnih in osebnih vozil z električnimi alternativami z vidika ekonomskih, okoljskih in operativnih dejavnikov.
V teoretičnem delu so predstavljeni ključni koncepti trajnostne mobilnosti, značilnosti električnih vozil, skupni stroški lastništva ter vpliv transporta na okolje. V empiričnem delu je izvedena analiza obstoječega stanja v podjetju, vključujoč strukturo voznega parka, povprečne razdalje, porabo goriva in emisije. Na osnovi pridobljenih podatkov in rezultatov ankete med zaposlenimi je izdelana primerjalna analiza dizelskih in električnih vozil.
Rezultati kažejo, da bi elektrifikacija voznega parka lahko prinesla dolgoročne finančne in okoljske koristi, zlasti v urbanih območjih. Analiza SWOT, analiza skupnih stroškov lastništva ter izračun vračilne dobe potrjujejo, da je uvedba električnih vozil v podjetju GLS ekonomsko upravičena in okoljsko zaželena.
Na koncu naloga predlaga tudi nadaljnje korake, kot so širitev infrastrukture, postopno uvajanje električnih osebnih vozil ter poglobljeno spremljanje porabe in učinkov novega sistema.
Keywords: električna vozila, trajnostna mobilnost, logistika, stroškovna analiza, emisije CO₂
Published in DKUM: 13.10.2025; Views: 0; Downloads: 12
 Full text (1016,80 KB) |
2. |
3. Popolna energetska sanacija stanovanjske hiše zgrajene leta 2012 : diplomsko deloAleksandra Rozgić, 2024, undergraduate thesis Abstract: V diplomski nalogi smo raziskovali pregled in uvedbo ukrepov za izboljšanje energetske učinkovitosti stanovanjskih hiš, zmanjšanje emisij CO2 ter prehod na energetsko varčne hiše. Najprej smo v teoretičnem delu pojasnili pomembne standarde in smernice, kot je Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah, tehnično smernica za graditev, uporabo programa Knauf Insulation 2023, Zakon o učinkoviti rabi energije ter pomen in uporabo energetske izkaznice za oceno energetske učinkovitosti stavbe. Potem smo naredili analizo podatkov, v tem delu smo predstavili osnovne podatke o obravnavanem stanovanjskem objektu, pregledu trenutnega stanja ogrevalnega sistema in analizo ter interpretacijo obstoječih podatkov o energetski učinkovitosti objekta. Predstavili smo različne ukrepe, ki bi omogočili energetsko sanacijo hiše, kot so predlogi za izboljšanje toplotne izolacije in učinkovitejše ogrevanje, zamenjava stavbnega pohištva in uvedba rekuperatorja. Potem smo naredili še analizo uvedenih ukrepov, ki vsebuje oceno stroškov posameznih ukrepov, analizo investicijskih stroškov in oceno pričakovanih prihrankov. Predstavili smo načrt izvedbe po sanaciji in ga primerjali z začetnim stanjem. V zaključku smo predstavili ključne ugotovitve in rezultate ter podali smernice za nadaljnje ukrepe za večjo energetsko učinkovitost.
Keywords: emisije CO2, investicijski stroški, sanacija, energijska učinkovitost, ogrevanje
Published in DKUM: 10.02.2025; Views: 0; Downloads: 16
Full text (2,63 MB) |
4. Vpliv gospodarske aktivnosti na onesnaževanje okolja: empirična analizaPetar Todorčević, 2024, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu obravnavamo vpliv gospodarske aktivnosti na onesnaževanje okolja, pri čemer izvajamo empirično analizo za leti 2002 in 2019 v 96 državah. Naše delo je razdeljeno na dva dela. V prvem delu smo predstavili podatke in opredelili spremenljivke. Namen drugega dela je raziskati, kako različni ekonomski dejavniki, kot so rast BDP na prebivalca, industrijska proizvodnja in delež urbanega prebivalstva, vplivajo na emisije CO2. Rezultati kažejo, da se je negativen vpliv rasti BDP na onesnaževanje povečal med letoma 2002 in 2019, kar kaže na večjo intenzivnost gospodarske dejavnosti in povečano potrošnjo, ki vodi do večjega izpusta emisij. Po drugi strani pa je delež urbanega prebivalstva imel večji negativni vpliv na onesnaževanje v letu 2002 kot v letu 2019, kar lahko pripišemo izboljšavam v urbano infrastrukturo in večji implementaciji zelenih tehnologij v zadnjih letih.
Keywords: Ekonometrična analiza, metoda najmanjših kvadratov, CO2 emisije, gospodarska aktivnost, BDP na prebivalca, industrijska proizvodnja, delež urbanega prebivalstva.
Published in DKUM: 01.10.2024; Views: 0; Downloads: 58
Full text (1,07 MB) |
5. Pregled in ocena tehnologij zajema co2 iz dimnih plinov toplarne daljinskega ogrevanja : diplomsko deloEtjan Kiralj, 2022, undergraduate thesis Abstract: V diplomski nalogi je predstavljena problematika globalnega segrevanja, podnebnih sprememb in doprinos CO2 k temu. Kot ukrep za zmanjšanje izpustov emisij CO2 so podrobneje predstavljene tehnologije za zajemanje CO2 iz dimnih plinov naprav v energetskem sektorju. Kot referenčna toplarna je bil obravnavan proizvodni obrat podjetja Energetike Maribor. Ker je v povezavi s to tehnologijo veliko negotovosti, predvsem iz vidika stroškov, se je pripravil računski model, s katerim je mogoče oceniti padec izkoristka proizvodnje koristne energije, stroške zajemanja CO2 in potrebo po dodatni energiji.
Keywords: ogljikov dioksid, emisije, toplogredni plini, zajemanje CO2, absorpcija, termična predelava odpadkov, zemeljski plin, ločevanje plinov
Published in DKUM: 12.09.2022; Views: 651; Downloads: 76
Full text (2,96 MB) |
6. Pregled in ocena potenciala energetske integracije med različnimi industrijskimi podsektorji : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnjeAnej Pevec, 2021, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo se osredotoča na analizo procesnih tokov železarske in jeklarske industrije, rafinerij, proizvodnje amonijaka in proizvodnje cementa ter apna, v Združenih državah Amerike. Ti predstavljajo podsektorje, ki imajo znatno porabo in višek primarnih virov energije. Cilj diplomskega dela je bil, da določimo kje prihaja do največjih energijskih izgub ter raziskava vpliva uvedbe toplotne integracije znotraj posameznega sektorja in tudi integracije med sektorjiali kombinaciji dveh. Najprej smo izvedli analizo zgodovinskih porab energij v posameznih sektorjih. S preučevanjem primarnih virov energije ter njihovih tokov doprinesemo k razumevanju sistema rabe energije ter nastajanja izgub po posameznih sektorjih. Potencial uvedbe toplotne integracije smo določili na podlagi najbolj pogosteje uporabljene tehnologijo znotraj posameznega podsektorja in njihovih procesnih tokov. Potencial toplotne integracije smo ocenili z uporabo tehnologije uščipa, ki smo ga izvedli ter rezultate grafično predstavili s pomočjo programa Microsoft Excel in postavljenih izračunov za uščipno tehnologijo. Ugotovili smo, da z uvedbo toplotne integracije, v posameznih podsektorjih oziroma v povezavi dveh, pridemo do velikih prihrankov energije. Nadalje smo s pomočjo sestave energijskega miksa ocenili izpuste CO2eq v že omenjenih podsektorjih.
Keywords: industrijski sektorji, toplotna integracija, uščipna tehnologija, energijski sistem, CO2 emisije
Published in DKUM: 15.10.2021; Views: 990; Downloads: 64
Full text (2,16 MB) |
7. Sinteza fleksibilnih in trajnostnih (bio)kemijskih procesov in mrež v pogojih negotovosti : doktorska disertacijaKlavdija Zirngast, 2021, doctoral dissertation Abstract: V doktorski disertaciji je prikazan razvoj robustnih računalniških metod za načrtovanje in sintezo fleksibilnih procesov in mrež z velikim številom negotovih parametrov. Uporaba natančnejših metod, kot je npr. Gaussova integracijska metoda, vodi do eksponentne rasti matematičnega problema glede na število negotovih parametrov. Glavni dosežek disertacije je metodologija, s katero se izognemo eksponentni rasti. Metodologija temelji na dvostopenjski stohastični formulaciji z rekurzom in razstavi reševanje na več korakov, v katerih ločeno določimo prvostopenjske spremenljivke, tj. topologijo in velikost oz. kapaciteto procesa, ter drugostopenjske spremenljivke, tj. obratovalne in regulacijske spremenljivke. Pri tem praviloma rešujemo matematični problem le v eni točki (scenariju), v posameznih variantah metode pa hkrati v manjšem številu scenarijev, npr. do deset.
Osnovna ideja metodologije je naslednja: začetno optimalno, a praktično nefleksibilno procesno shemo generiramo pri nominalnih vrednostih negotovih parametrov. To shemo nato zaporedoma optimiramo pri različnih skrajnih vrednostih negotovih parametrov, tako da za procesne enote, ki so že v shemi, določimo potrebno povečanje velikosti, nove enote pa dodajamo le, če je to potrebno za doseganje dopustne rešitve. Na ta način določimo izbor procesnih enot in njihove velikosti za fleksibilno obratovanje. Ko se ti ne spreminjajo več, izračunamo indeks fleksibilnosti za dobljeno rešitev in izvedemo stohastično optimizacijo Monte Carlo za določitev optimalnih drugostopenjskih spremenljivk. Obenem izračunamo pričakovano vrednost optimizacijskega kriterija z določeno stopnjo zaupanja. Za vzpostavitev toka informacij med ločenima korakoma določanja prvo- in drugostopenjskih spremenljivk smo izdelali modificirano metodo, v kateri izračunavamo korekcijske faktorje, s katerimi izboljšamo vzpostavljanje kompromisov med obema vrstama spremenljivk in iterativno izboljšujemo končni rezultat.
Za povečanje učinkovitosti optimizacije Monte Carlo v zgoraj opisani metodologiji smo razvili indikator, s katerim določimo minimalno potrebno število scenarijev, da so rezultati dovolj točni za praktično uporabo. Na ta način skrajšamo čas reševanja. Vpeljali smo tudi relativni indeks optimalnosti, s katerim primerjamo približne pristope, ki smo jih razvili, z bolj točnimi.
S predlagano metodologijo smo izvedli sinteze fleksibilnih omrežij toplotnih prenosnikov in dobavnega omrežja za proizvodnjo električne energije iz bioplina, ki smo jo nadgradili s predelavo digestata v kvalitetnejša gnojila. Dokazali smo, da lahko s to metodologijo generiramo fleksibilne rešitve za velike procesne sheme z več deset negotovimi parametri v zmernem času z obvladljivim računalniškim naporom.
V zadnjem delu disertacije smo oblikovali pristope za vključevanje negotove vrednosti davka na emisije CO2 v sintezo fleksibilnih procesov v celotnem življenjskem ciklu. Razvili smo enoperiodni in večperiodni stohastični pristop. Primerjava rezultatov z determinističnim pristopom je potrdila prednost stohastičnega pristopa.
Razvita metodologija predstavlja orodje za sprejemanje trajnostnih investicijskih odločitev v pogojih negotovosti in prispeva k dolgoročnemu povečanju učinkovitosti in konkurenčnosti v procesni industriji. Njena glavna prednost je, da je uporabna za reševanje primerov z velikim številom negotovih parametrov. V nekaterih študijskih primerih smo uporabili trajnostno namensko funkcijo in tako sintezo fleksibilnih procesov povezali s trajnostnim razvojem, pri čemer se vzpostavljajo dolgoročni optimalni kompromisi med fleksibilnostjo obratovanja ter ekonomskimi, okoljskimi in socialnimi vidiki. S predelavo odpadka iz bioplinarne v koristne produkte smo v sintezo fleksibilnih procesov in mrež uvedli zapiranje zank in krožno gospodarstvo.
Keywords: matematično programiranje, negotovost, fleksibilnost, stohastično optimiranje, sinteza procesov, dobavno omrežje, emisije CO2, trajnostni razvoj
Published in DKUM: 03.09.2021; Views: 1219; Downloads: 110
Full text (3,26 MB) |
8. Energetska optimizacija vzporedno delujočih procesov za proizvodnjo formaldehida in zmanjševanje emitiranih količin co2 : doktorska disertacijaJózsef Mursics, 2020, doctoral dissertation Abstract: Doktorska disertacija obravnava energetsko optimizacijo delujočih procesov za proizvodnjo in nadaljnjo predelavo formaldehida in zmanjševanje obremenjevanja okolja s posebnim poudarkom na minimizaciji celotnih količin emitiranega CO2.
Odpadni plini proizvodnega procesa pridobivanja formalina, morajo ustrezati okoljskim predpisom EU, ki bodo pričakovano zahtevali zmanjšanje vsebnosti formaldehida in hlapljivih organskih spojin. V tem cilju smo razvili dva postopka:
• postopek, ki vključuje nadgradnjo obstoječih postopkov odstranjevanja formaldehida in ostalih hlapljivih organskih spojin z dodatno absorpcijsko napravo in
• postopek sosežiga odpadnih plinov, ki nastanejo pri postopku pridobivanja formalina s kovinskim oksidom, z zemeljskim plinom v plinski turbini, kjer se formaldehid in hlapne organske spojine v celoti odstranijo, hkrati pe se pridobiva tudi električna energija.
Računalniške simulacije smo izvedli s programskim paketom Aspen Plus, z upoštevanjem ravnotežne konstante absorbcije in reakcije nizkih koncetracij formaldehida v vodi.
Ekonomske analize so potrdile, da je možno z ustrezno zasnovo vzporedno delujočih procesov znatno znižati obratovalne in fiksne stroške in emisije formaldehida v okolje zmanjšati za več kot petkrat, v primeru prve metode (srebrov katalizator) in na ničelno vrednost v primeru druge metode (kovinskooksidni katalizator).
Keywords: proizvodnja formalina, formaldehid, odpadni industrjski plini, proizvodnja energije, ekologija, emisije CO2
Published in DKUM: 29.03.2021; Views: 1287; Downloads: 100
Full text (3,26 MB) |
9. Beton v 21. stoletju : projektna nalogaGaja Karo, 2020, diploma project paper Abstract: Beton je najpogosteje uporabljen gradbeni material na svetu. Če upoštevamo vse pozitivne lastnosti, ki jih ima, hitro ugotovimo zakaj je temu tako. Beton je namreč material, ki lahko, ob premišljeni uporabi zagotavlja številne koristi tako za nas kot tudi za okolje. Iz tega razloga smo raziskali trenutno stanje na področju cementne in betonske industrije in se poglobili v možnosti za izboljšave, predvsem iz vidika zmanjšanja emisij toplogrednih plinov. Ugotovili smo tudi, da je beton material, ki je zaradi svojih lastnosti, lahko kos podnebnim spremembam in negotovim časom, ki sledijo. Podrobneje smo obravnavali tudi primere betonske gradnje, ki ustrezajo načelom trajnostnega razvoja in gradnjo z uporabo naprednih tehnologij.
Keywords: cement, klinker, beton, emisije CO2, rekarbonacija, termalna masa, 3D-tiskanje betona, BREEAM
Published in DKUM: 08.09.2020; Views: 1162; Downloads: 265
Full text (5,86 MB) |
10. Ozelenitev voznega parka v policiji-policijska postaja ljubljana vičDavid Lešnjak, 2020, bachelor thesis/paper Abstract: V diplomski nalogi bomo v samem začetku predstavili policijo kot organ v sestavi Ministrstva za notranje zadeve. Tako kot v vsaki večji organizaciji se tudi v policiji srečujemo z različnimi oblikami dela in tudi z različnimi oddelki, med katerimi se delo in potreba po opremi močno razlikujeta. Tako med omenjenimi oddelki obstajajo velike razlike v potrebah po opremi za delo, med katero v policiji spadajo tudi vozila. Glede na to, da se svet globalno zavzema za znižanje izpustov emisij CO2-ja v ozračje in težkih delcev, ki so posledica vožnje z motornimi vozili na fosilna goriva (bencin, nafta), pri čemer iz raziskav izhajamo, da so vozila eden izmed glavnih onesnaževalcev zraka, smo se odločili, da naredimo primerjavo med uporabo vozil na fosilna goriva in vozila na električni pogon, torej tista vozila, ki so predvsem bolj prijazna do življenja ljudi in narave.
V nadaljevanju bodo predstavljena prevozna sredstva, ki jih trenutno uporablja slovenska policija. Tako se ugotavlja, da policija trenutno uporablja samo vozila na bencinski in dizelski pogon, pri čemer patrulja dveh policistov v 12-urnem delavniku povprečno z vozilom naredi okoli 80 km. Delo popravljamo 24 ur na dan, kar pomeni, da je vozilo veliko časa v pogonu. Tako se nam je porodila misel, da bi skupine, ki ne opravljajo interventnih dogodkov oziroma določene skupine policistov kriminalistov in vodstvo policije za potrebe opravljanja svojega dela, uporabljali vozila na obnovljive vire (plin, elektrika, hibridi), s tem pa bi zelo pripomogli k manjšemu onesnaževanju našega ozračja, ter s časoma tudi v cenejša prevozna sredstva.
V diplomski nalogi bo predstavljena Policijska postaja Ljubljana Vič in njihovo delovno okolje oziroma sredstva za prevažanje. Med drugim v zaključku sledita še prikaza rezultatov raziskovalnega dela – ankete, ki je bila opravljena med zaposlenimi na PP Ljubljana Vič ter predlog za zamenjavo enega vozila na dizelski pogon z vozilom na električni pogon.
Keywords: ozelenitev voznega parka - vozila, Policijska postaja Ljubljana Vič – PP Vič, CO2 – ogljikov dioksid, MNZ – Ministrstvo za notranje zadeve, varovanje okolja, emisije
Published in DKUM: 17.08.2020; Views: 1488; Downloads: 240
Full text (1,80 MB) |
