Search the digital library catalog

Abstract: Proizvajalci avtomobilov se soočajo z vse večjim pritiskom, da zmanjšajo emisije iz vozil, ki jih proizvajajo, saj je približno 15 % skupnih emisij CO2 po vsej EU mogoče zaslediti v osebnih avtomobilih. Glede na stroge predpise sprejetih uredb EU v zvezi z avtomobilsko zakonodajo, proizvajalci avtomobilov vedno bolj zahtevajo odgovorno ravnanje svojih dobaviteljev do poročanja o izpustih TGP. Namen magistrske naloge je predstaviti in analizirati metodologijo določanja ogljičnega odtisa organizacije na podlagi metode Greenhouse Gas Protocol za Obseg 1 in Obseg 2 podjetja EMO – Orodjarna d.o.o. , identificirati vse ključne vire emisij TGP, postavitit model izračuna in izračunati ogljični odtis organizacije ter v nadaljevanju pripraviti predlog za komuniciranje ogljičnega odtisa organizacije na primeru podjetja EMO – Orodjarna d.o.o. , ki posluje izključno na trgu avtomobilske industrije, kar pomeni, da mora slediti trendom in smernicam avtomobilskih proizvajalcev na področju nizkoogljičnih zahtev. Glavni cilj magistrske naloge je postavitev modela ogljičnega odtisa za podjetje EMO – Orodjarna d.o.o. po mednarodno uveljavljeni metodologiji GHG Protokola. Izračun ogljičnega odtisa organizacije podjetja je pokazal, da največ emisij TGP v dveh poslovnih letnih povzroči Obseg 2 – električna energija. V nalogi smo se omejili na postavitev izračuna ogljičnega odtisa za Obseg 1 in Obseg 2. Cilj marketinške raziskave je preučiti načine komuniciranja ogljičnega odtisa naših poslovnih partnerjev in na podlagi tega oblikovati predlog za promocijo ogljičnega odtisa podjetja EMO – Orodjarna d.o.o. Osredotočili smo se na poslovne partnerje podjetja EMO – Orodjarna d.o.o. in sicer sistemske orodjarne; Voestalpine, Gestamp, Gedia in Benteler. V zadnjem delu marketinške raziskave smo pripravili predlog komuniciranja aktivnosti ogljičnega odtisa organizacije, s katerimi bo podjetje EMO – Orodjarna d.o.o. lahko učinkovito komuniciralo aktivnosti svojega ogljičnega odtisa ter okrepilo svojo trajnostnostno zavezo in ugled med poslovnimi partnerji, kupci ter širšo javnostjo. Rezultati, ki smo jih zasledovali skozi marketinški del naloge, so pokazali najbolj optimalne načine komuniciranja ogljičnega odtisa organizacij v avtomobilski industriji in kazali, kako lahko ocena ogljičnega odtisa organizacije pripomore k marketinškim aktivnostim za pridobivanje novih kupcev in partnerjev podjetja.
Keywords: ogljični odtis, GHG Protokol, avtomobilska industrija, orodjarstvo, emisije TGP.
Published in DKUM: 09.09.2024; Views: 74; Downloads: 17
Full text (5,28 MB)

Abstract: Skozi zgodovino se je ves svet ukvarjal s pridobivanjem energije in njeno oskrbo ter posledično razvojem goriv. Zaradi postopnega izčrpavanja zalog fosilnih goriv, tehnološkega napredka in vse večjih okoljskih vprašanj so začela prihajati v ospredje alternativna goriva, ki jih je mogoče črpati na bolj učinkovit in trajnosten način. Energija iz biomase danes predstavlja enega bolj obetavnih obnovljivih virov energije (OVE) v Sloveniji, eni najmanjših držav v Evropi. Med obstoječimi tehnologijami za izboljšanje kakovosti biomase predstavlja proces torefikacije odpadne biomase ambiciozno tehniko predhodne obdelave biomateriala, ki lahko bistveno izboljša lastnosti surove biomase tako, da dobimo ekološko in energetsko sprejemljivejši energent. Toreficirana oz. termično obdelana biomasa je hidrofobna, odporna na biorazgradnjo in primerna za skladiščenje. Pomembna prednost toreficirane biomase je tudi v tem, da ima manjšo žilavost od lesa, kar omogoča lažje mletje in aplikacijo tega biomateriala v industrijske namene. Čeprav so prednosti uporabe toreficirane biomase na svetovni ravni že raziskane in priznane, torefikacija v Sloveniji še ni poznana. V nadaljevanju doktorska disertacija obravnava proces torefikacije odpadne biomase tipične v Sloveniji z namenom proizvesti trdno biogorivo, ki ima višjo kurilno vrednost kot surova biomasa in je tudi hidrofobno: energetska rastlina miskantus (M), ostanek hmelja po žetvi (H), odpadni mešani (MWW) in hrastov les (OWW), odpadno blato iz komunalnih čistilnih naprav (SS), mešane komunalne odpadke (MSW) in njihove mešanice. Torefikacija odpadne lignocelulozne in ne-lignocelulozne biomase je potekala v temperaturnem območju med 200 °C in 300 °C, v inertni ali pol-inertni atmosferi, od nekaj minut do nekaj ur. Na surovih in termično obdelanih biomaterialih so bile izvedene standardne fizikalno-kemijske analize, s katerimi je bila raziskovana odpadna biomasa kvantitativno in kvalitativno ovrednotena (proksimativna in elementna analiza, masni in energijski izplen, faktor izboljšav kurilne vrednosti, indeks stopnje torefikacije itd.). Z infrardečo spektroskopijo s Fourierjevo transformacijo (FTIR) je bila določena struktura vzorcev, s termogravimetrično analizo (TGA in DTG) pa je bila določena termična razgradnja surovih in obdelanih biomaterialov. Pridobljeni podatki so bili analizirani z dvema kinetičnima modeloma: Friedman (FR) in Kissinger-Akahira-Sunose (KAS). Na koncu je bila še izračunana energetska donosnost procesa torefikacije, določene so bile emisije toplogrednih plinov (TGP) in določeni so bili plini, ki se sprostijo med procesom. Ugotovljeno je bilo naslednje: z naraščajočo temperaturo in/ali daljšanjem procesa torefikacije se masni in energetski izpleni vseh raziskovanih vzorcev nižajo, kurilne vrednosti (HHV) se višajo. Delež kisika v vzorcih se zmanjša, prav tako se zniža delež hlapljivih komponent, medtem ko se deleži ogljika in fiksnega ogljika zvišajo. Prav tako se delež lignina v lignoceluloznih vzorcih viša z višanjem temperature, deleža celuloze in hemiceluloze pa se nižata. Temperatura torefikacije ima večji vpliv na proces kot čas torefikacije, pri čemer je optimalna temperatura procesa pri približno 260 °C. To je bilo potrjeno tudi z indeksom stopnje (TSI) torefikacije in EMCI indeksom. Nadalje je FTIR analiza pokazala, da imajo tako surovi kot termično obdelani vzorci funkcionalne skupine tipične za lignocelulozne in ne-lignocelulozne vzorce. Termogravimetrična analiza je pokazala, da se večina obravnavanih vzorcev razgradi v temperaturnem območju do 550 °C. Med samo torefikacijo pa se je sprostilo največ CO2 plina. Obravnavi vzorci odpadne biomase se na podlagi dobljenih rezultatov lahko uporabijo kot možno alternativno biogorivo. Več raziskav in analiz na tem področju je še potrebnih.
Keywords: obnovljivi viri energije, torefikacija, odpadna biomasa, kurilna vrednost, emisije TGP
Published in DKUM: 06.05.2024; Views: 246; Downloads: 75
Full text (35,92 MB)

Abstract: Okoljski vpliv tehnološkega razvoja letalskih motorjev je kritična tema zaradi naraščajočega svetovnega povpraševanja po energiji, fosilnih goriv in rasti svetovnega prebivalstva. Prekomerno poraba fosilnih goriv povzroča izpuste ogljikovega dioksida in prispeva k podnebnim spremembam. Letalski promet, ki je nepogrešljiv del svetovnega gospodarstva, ima pomemben vpliv na okolje s svojimi emisijami in drugimi negativnimi učinki. To zahteva hitre in temeljite ukrepe za zmanjšanje škodljivih posledic ter spodbujanje trajnostnih rešitev v letalski industriji. Celovita ocena podnebnih in ozonskih sprememb zaradi letalskih emisij razkriva znanstvene negotovosti, potrebo po nadaljnjih raziskavah in razvoju tehnoloških ter regulativnih ukrepov za zmanjšanje emisij. Razumevanje gospodarskih in okoljskih posledic teh ukrepov je ključnega pomena za boljše oblikovanje politik in predpisov v letalski industriji ter za zaščito okolja in človeške populacije. V študiji smo izvedli raziskavo z namenom raziskovanja onesnaževanja okolja, ki ga povzroča letalska industrija. Naš cilj je bil pridobiti vpogled v mnenja in predstave letalskih potnikov o emisijah škodljivih snovi, ki izvirajo iz letalskega prometa, ter raziskati, kako te emisije vplivajo na okolje. Anketa je zajela 109 anketirancev, ki so odgovarjali na 16 vprašanj, razdeljenih na dve glavni področji: sociodemografske značilnosti anketirancev in njihova stališča do degradacije okolja zaradi zračnega prometa.
Keywords: letalstvo, emisije, podnebne spremembe, okoljski učinki
Published in DKUM: 08.11.2023; Views: 412; Downloads: 29
Full text (4,26 MB)

Abstract: Namen diplomskega dela je bila primerjava zgorevanja dizla in dimetil etra v zgorevalni komori dizelskega motorja. Simulacije so bile izvedene v programskem paketu FIRE in omejene na izsek ene zgorevalne komore. V dizelskih motorjih poteka zgorevanje s samovžigom goriva, zato so različne lastnosti obeh goriv vplivale na potek zgorevanja in posledično na temperaturo, tlak ter na produkte zgorevanja oziroma emisije. Na zgorevanje vpliva tudi kot ročične gredi, pri katerem se vbrizga gorivo, zato so se simulacije izvedle pri treh različnih kotih vbrizga. Škodljive emisije dizelskih goriv, kot so dušikovi oksidi, ogljikovodiki, delci, ogljikov monoksid in dioksid, nelagodno vplivajo na zdravje ljudi in naravo, zato se standardi za emisije, ki določajo dovoljeno količino emisij pri zgorevanju, bližajo vse nižjim vrednosti. Dimetil eter bi naj bil ustrezen nadomestek za dizelsko gorivo, tako imenovano alternativno gorivo. Rezultati simulacije so pokazali različne vrednosti tlaka, temperature in emisij, kot tudi prednosti in slabosti dimetil etra v primerjavi z dizlom.
Keywords: numerična simulacija, zgorevanje, dizelski motor, goriva, dizel, dimetil eter, programski paket FIRE, emisije
Published in DKUM: 05.10.2023; Views: 312; Downloads: 31
Full text (4,03 MB)

Abstract: V diplomskem delu bomo predstavili problem uvajanja električnih avtomobilov in težave, ki pri tem nastajajo. Poudarili bomo predvsem okolijske in organizacijske vidike uvajanja električnih avtomobilov. Število avtomobilov se je povečalo predvsem v drugi polovici 20. stoletja. Posledično je postala množična uporaba avtomobilov, ki jih poganja motor z notranjim izgorevanjem, problematična. Avtomobili pomembno prispevajo k obremenjevanju okolja.
Keywords: električni avtomobili, onesnaževanje okolja, avtomobilske emisije, varovanje okolja
Published in DKUM: 01.02.2023; Views: 521; Downloads: 46
Full text (1,19 MB)