1. Vpliv ultrazvoka na izolacijo fenolnih spojin iz rožmarina (Rosmarinus Officinalis) : magistrsko deloNika Caf, 2025, master's thesis Abstract: V magistrskem delu smo preučevali vpliv ključnih procesnih parametrov na ultrazvočno ekstrakcijo bioaktivnih spojin iz rožmarina ter optimirali postopek za čim boljši izkoristek.
Ultrazvočna ekstrakcija temelji na uporabi visokofrekvenčnih zvokov za ustvarjanje kavitacijskih mehurčkov v tekočini, kar vodi do mehanske desintegracije celičnih sten rastlinskih materialov in sproščanja bioaktivnih spojin. Pri ekstrakciji kavitacija, ki jo povzorči ultrazvočni val v topilu, časovno pospeši ekstrakcijo in poveča prenos snovi.
Rožmarin (Rosmarinus officinalis) je aromatična rastlina, znana po svojem eteričnem olju, ki vsebuje številne bioaktivne spojine, kot so flavonoidi, triterpeni in karnozolna kislina, ki imajo antioksidativne, protivnetne in protimikrobne lastnosti.
Naš cilj je bil ugotoviti, kako različni parametri, kot so razmerje med trdno in tekočo fazo, energija, amplituda, vrsta topila in število stopenj ekstrakcije, vplivajo na učinkovitost postopka in izkoristek pridobljenih spojin.
Rezultati so pokazali, da povečanje energije sprva poveča izkoristek, vendar po določenem pragu dodatno povečevanje ni več učinkovito, saj se s povečanjem energije podaljša tudi čas ekstrakcije. Optimalen izkoristek smo dosegli z uporabo dveh stopenj ekstrakcije – začetno ultrazvočno obdelavo, ki ji sledi eno uro trajajoča ekstrakcija brez ultrazvoka. Opazili smo, da je tudi vrsta topila pomembno vplivala na izkoristek, pri čemer je bilo najuspešnejše topilo 1, medtem ko je bilo optimalno razmerje med trdnim materialom in topilom razmerje 4. S povečevanjem razmerja rožmarina in topila se je izkoristek povečeval. Pri preučevanju amplitude smo ugotovili, da je amplituda 2 najprimernejša, saj zagotavlja primerno ali željeno visoke izkoristke in hkrati omogoča direkten prenos postopka v industrijsko merilo.
Pridobljeni razultati v sklopu magistrskega dela nakazujejo velik potencial uporabe, saj se lahko ekstrakcijski procesi z uporabo ultrazvoka do neke mere pospešijo. Čeprav se pričakuje, da se bomo pri prenosu tehnologije v industrijsko merilo srečali z manjšimi izzivi, pa prestavljajo rezultati te raziskave ključne smernice za nadaljni razvoj.
Keywords: rožmarin, ultrazvok, fenolne spojine, ultrazvočna ekstrakcija
Published in DKUM: 30.10.2025; Views: 0; Downloads: 3
 Full text (3,14 MB) |
2. Metoda hierarhične večznačne klasifikacije na osnovi ekstrakcije značilnic s tekstovno analizo mikrobiotskih podatkov : doktorska disertacijaLucija Brezočnik, 2025, doctoral dissertation Abstract: Zanesljiva identifikacija kompleksnih vsebinskih struktur v primerih, kjer posamezni primerki podatkovnega nabora niso homogeni, pač pa združujejo informacije več virov, predstavlja enega izmed ključnih metodoloških izzivov sodobne podatkovne analitike. Relativno enostavna je namreč naloga, kjer je določen primerek homogen in ga z uporabo večrazredne klasifikacije znamo relativno preprosto razvrstiti v enega izmed ponujenih razredov. Kompleksnost pa se drastično poveča, ko se v istem primerku skriva več virov. V tem primeru osnovne metode analize ne zadostujejo več in potrebujemo naprednejše pristope, ki so sposobni razbrati soobstoj več razredov oziroma oznak, kar je tudi domena večznačne klasifikacije. V predloženi doktorski disertaciji obravnavamo omenjeni problem na področju metagenomike, ki med drugim omogoča raziskovanje mikrobiote, raznolike skupnosti bakterij in drugih mikroorganizmov v določenem okolju. Z naprednimi tehnikami sekvenciranja iz njih pridobimo zaporedja DNK celotne mikrobne združbe, ki jih lahko opišemo kot izjemno dolga besedila, zapisana z abecedo štirih nukleotidov: A, T, G in C. Naš cilj je v teh besedilih poiskati t. i. označevalne gene, ki so izključno ali močno povezani z gostiteljem. V ta namen smo na podlagi optimizacijskih pristopov in domenskih pravil predlagali metodo ekstrakcije značilnic, temelječo na osnovi k-merov, tj. krajših delov DNK. Pristop na osnovi k-merov se je izkazal za zelo učinkovitega, zato smo ga uporabili tudi pri sintetičnem generiranju vzorcev mikrobnih oziroma mikrobiotskih podatkov. Metoda temelji na pripravi profilov k-merov in na nanje osnovanih grafih prehodov. Ker smo v doktorski disertaciji analizirali lokacijsko specifične vzorce, smo morali njihov manjši nabor čistih vzorcev ustrezno razširiti. Še več, sintetično smo razširili tudi nabor mešanih vzorcev, kar predstavlja še večji izziv v realnih okoljih. Obe predlagani metodi sta se združili v konceptualno najzahtevnejšem delu doktorske naloge, predlagani metodi hierarhične večznačne klasifikacije na osnovi ekstrakcije značilnic, imenovani MLB. Z njo smo na osnovi vhodnih podatkov, tj. čistih ali sintetično ustvarjenih vzorcev, napovedovali deleže gostiteljev v mešanih mikrobnih vzorcih. Rezultate metode MLB smo primerjali s tistimi, pridobljenimi z orodjem SourceTracker, vodilnim orodjem za natančno identifikacijo in kvantifikacijo gostiteljev mikrobov v mešanih vzorcih. Metodi smo ovrednotili z uveljavljenimi metrikami na področju večznačne klasifikacije, ki razkrivajo, da metoda MLB učinkovito rešuje problem določitve gostiteljev in njihovih deležev ter poda primerljive, večinoma pa boljše rezultate kot orodje SourceTracker.
Keywords: strojno učenje, večznačna klasifikacija, ekstrakcija značilnic, obdelava naravnega jezika, mikrobiotski podatki
Published in DKUM: 20.10.2025; Views: 0; Downloads: 13
Full text (22,60 MB) |
3. Vsebnost kofeina v kavnih zrnih in kavnih napitkih : diplomsko deloNika Zajšek, 2025, undergraduate thesis Abstract: Kofein je naravni alkaloid iz skupine metilksantinov in sodi med najpogosteje zaužite psihoaktivne spojine na svetu. V diplomskem delu je določena vsebnost kofeina v 30 vzorcih kave, od tega je 28 vzorcev sorte Coffea arabica, en vzorec Coffea canephora (robusta) in en vzorec mešanice obeh vrst. Ekstrakcija kofeina iz zmletih vzorcev je izvedena z dodatkom 40 ml vode na 45 mg mlete kave in z vrenjem 30 min. Iz mlete kave sta pripravljena napitka espreso in turška kava. Koncentracija kofeina je določena s tekočinsko kromatografijo (LC). Rezultati pokažejo, da espreso vsebuje več kofeina na napitek (56,7 ± 1,2 mg/napitek) kot turška kava (40,5 ± 0,8 mg/napitek), medtem ko je izkoristek ekstrakcije višji pri turški kavi (75,7 ± 0,7 %) kot pri espresu (60,3 ± 1,0 %). Svetlo praženi vzorci vsebujejo več kofeina (14,4 ± 0,4 mg/g) kot srednje praženi (12,2 ± 0,4 mg/g). Vpliv metode predelave ni enoznačen, saj sta koncentraciji suhe in mokre metode različni glede na način priprave napitka. Interakcija med metodo predelave in stopnjo praženja ni statistično značilna, pri turški kavi pa se pokaže kot mejno značilna (p = 0,080). Za potrditev interakcije bi bilo potrebno dodatno preverjanje z večjim številom vzorcev.
Keywords: kava (Coffea spp.), kofein, kavni napitki, ekstrakcija kofeina, HPLC
Published in DKUM: 14.10.2025; Views: 0; Downloads: 5
Full text (1,54 MB) |
4. Izolacija maščobnih kislin iz lubeničnih semen (Citrullus lanatus, L.)Alja Polona Krasnič, 2025, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo obravnava izolacijo maščobnih kislin iz semen lubenice (Citrullus lanatus, L.) z uporabo različnih ekstrakcijskih metod. Glavni cilj je bil raziskati vpliv izbire ekstrakcijske tehnike na izkoristek in sestavo pridobljenih maščobnih kislin, s poudarkom na vsebnosti linolne in oleinske kisline. V okviru eksperimentalnega dela so bili izvedeni postopki hladne in vroče maceracije, ultrazvočne ekstrakcije, Soxhlet ekstrakcije ter superkritične ekstrakcije s CO2 pri različnih tlakih in temperaturah.
Ekstrakti so bili podvrženi saponifikaciji, nato pa analizirani z metodo plinske kromatografije v povezavi z masno spektrometrijo (GC-MS). Rezultati so pokazali, da je linolna kislina najpogostejša sestavina vseh vzorcev, sledita ji oleinska in palmitinska kislina, medtem ko je bil delež stearinske kisline najmanjši. Najvišje vsebnosti maščobnih kislin so bile določene v ekstraktih, pridobljenih s Soxhletovo ekstrakcijo in superkritično ekstrakcijo pri višjih tlakih in temperaturah. Medtem so bili izkoristki ekstrakcij najvišji pri vroči maceraciji.
Na podlagi rezultatov lahko sklepamo, da ekstrakcijska metoda pomembno vpliva na količino izoliranih maščobnih kislin, manj pa na njihovo sestavo. Diplomsko delo poudarja potencial semen lubenice kot vir bioaktivnih lipidov in njihovo možno uporabo v prehranski, farmacevtski ter kozmetični industriji, hkrati pa prispeva k razvoju trajnostnih metod predelave živilskih stranskih produktov.
Keywords: ekstrakcija, kromatografija, saponifikacija, semena, superkritični fluidi
Published in DKUM: 12.09.2025; Views: 0; Downloads: 15
Full text (2,74 MB) |
5. Ekstrakcija β-karotena in fukoksantina iz morskih alg : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnjeGal Korda, 2025, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo se osredotoča na optimizacijo superkritične ekstrakcije β-karotena in fukoksantina iz alg, s predhodno obdelavo teh z ionsko tekočino holin lizinat. Tako β-karoten kot fukoksantin, sta pomembna karotenoida z velikim potencialom v farmacevtski in prehrambni industriji. Parametra, na podlagi katerih smo pripravili eksperimentalni načrt, sta bila tlak in temperatura, kjer smo z njuno variacijo optimizirali vsebnost fukoksantina in β-karotena v ekstraktih. V primerjavi z drugimi metodami, je bila vsebnost v ekstraktih večja z uporabo superkritične ekstrakcije. Optimalni pogoji te metode so bili 350 bar in 50 °C, kjer je bila vsebnost fukoksantina 31,34 mg Fx/g ekstrakta, vsebnost β-karotena pa <1 mg Bc/g ekstrakta. Tudi v vseh ostalih ekstraktih nismo zaznali β-karotena nad mejo detekcije. Dobljene rezultate smo nato primerjali z drugimi študijami, s katerimi smo ugotovili, da pred obdelava z ionsko tekočino holin lizinat minimalno pripomore k učinku na količino ekstrahiranega fukoksantina ali β-karotena. Ti so nam prav tako pokazali, da je superkritična ekstrakcija s pred obdelavo z ionsko tekočino, učinkovitejša od vroče maceracije in Soxhletove ekstrakcije.
Keywords: fukoksantin, β-karoten, superkritična ekstrakcija, pigmenti, izolacija
Published in DKUM: 10.07.2025; Views: 0; Downloads: 44
Full text (2,09 MB) |
6. Globoko evtektična topila za učinkovito in trajnostno ekstrakcijo bioaktivnih učinkovin iz olupkov izbranih slovenskih sort jabolk : magistrsko deloNika Marija Murenc, 2025, master's thesis Abstract: Bioaktivne učinkovine so sekundarni metaboliti, ki jih najdemo v različnih rastlinskih vrstah, tudi v sadju. Zaradi svojih bioloških lastnosti imajo lahko različne zdravilne učinke za človeka, zato se priporoča njihovo uživanje. Vir teh učinkovin niso le užitni deli sadja, temveč tudi stranski proizvodi, ki nastanejo kot zavržki pri njegovi predelavi. Med najbolj pogosto gojeno sadje na svetu spada jabolko, ki ima zaradi svoje predelave v različne izdelke tudi veliko različnih stranskih proizvodov oz. odpadkov. V magistrskem delu smo določali sestavo olupkov različnih slovenskih sort jabolk, pri čemer smo za ekstrakcijo bioaktivnih učinkovin iz njih, uporabili različna ekstrakcijska topila. V želji, da se najpogosteje uporabljena konvencionalna organska topila nadomesti z zelenimi alternativami, smo kot ekstrakcijska topila uporabili pet različnih globoko evtektičnih topil, njihove ekstrakte pa smo primerjali z ekstrakti, pridobljenimi s 56 % etanolom. V globoko evtektičnih topilih smo kot akceptorja vodikovih vezi uporabili holin klorid ali mentol, kot donorje vodikovih vezi pa 1,2-propandiol, ocetno kislino, mlečno kislino in levulinsko kislino. V posameznih ekstraktih smo kvantificirali izbrane spojine in določali uspešnost posameznih topil, poleg tega pa smo določali tudi antioksidativno učinkovitost posameznih ekstraktov jabolčnih olupkov z različnimi antioksidativnimi testi (ABTS, FRAP, DPPH, TPC). Rezultati magistrskega dela so pokazali, da so globoko evtektična topila učinkovita in okolju prijazna alternativa etanolu pri ekstrakciji fenolnih spojin iz jabolčnih olupkov. Antioksidativni testi so potrdili, da ekstrakti, pridobljeni s takimi topili, pogosto dosegajo enako ali boljšo aktivnost kot etanolni ekstrakti.
Keywords: globoko evtektično topilo, ekstrakcija, bioaktivne učinkovine, antioksidanti, jabolčni olupki
Published in DKUM: 02.06.2025; Views: 0; Downloads: 37
Full text (4,24 MB) |
7. Hidrotermična separacija vrednih spojin iz bele omele (Viscum album) : magistrsko deloAnej Pevec, 2025, master's thesis Abstract: V magistrskem delu je predstavljena učinkovitost hidrotermične ekstrakcije pri podkritičnih pogojih za separacijo vrednih spojin iz bele omele (Viscum album), ki, kot parazitska rastlina, predstavlja odpadno biomaso. Preučili smo vpliv procesnih parametrov: temperature (100, 125, 150 in 180 °C), razmerja med materialom in topilom (1:10 ter 1:5) in časa ekstrakcije (10, 30 in 60 minut) na izkoristek ekstrakcije, sestavo in aktivnost ekstrakta. Najvišji izkoristek ekstrakcije smo dosegli pri pogojih 150 °C, trajanju 60 minut in razmerju 1:10, kjer je znašal 46,73 %. Dokazali smo, da imajo vsi ekstrakti bele omele antioksidativno aktivnost. Najvišja antioksidativnst (34,32 %) je bila izmerjena pri ekstraktu pri razmerju 1:5, temperaturi 125 °C in času 60 minut. Ugotovili smo, da ima temperatura ključno vlogo pri ohranjanju protivnetne aktivnosti rastlinskih ekstraktov. Najvišjo protivnetno aktivnost so dosegli ekstrakti, pridobljeni pri 100 °C (od 77,79 % do 88,70 %), ne glede na razmerje med materialom in vodo, pri čemer je bila aktivnost stabilna tudi ob daljši ekstrakciji. Vsebnost celokupnih fenolov v ekstraktih je bila močno odvisna od temperature, časa ekstrakcije in razmerja material:voda. Pri razmerju 1:10 je bil najvišji izkoristek (4,1 mg GA/g) dosežen pri 150 °C in 60 minutah. Pri krajših časih in višjih temperaturah pa je bila vsebnost nižja zaradi možne toplotne degradacije. Vsebnost celokupnih flavonoidov v ekstraktih je bila močno odvisna od temperature in časa ekstrakcije. Pri razmerju 1:10 je bil najvišji izkoristek (3,4 mg QU/g) dosežen pri 150 °C po 60 minutah. Krajši časi pri višjih temperaturah so pokazali nižjo vsebnost (od do), kar nakazuje na možno toplotno degradacijo spojin. Določevali smo tudi antihiperglikemično aktivnost pri ekstraktih, ki so pri razmerju 1:5 pokazali visoko stopnjo aktivnosti. Najvišjo antihiperglikemično aktivnost smo dosegli pri razmerju 1:5, procesnimi pogoji 150 °C ter 60 min, in je znašala 81,81 %. S HPLC analizo smo ugotavljali prisotnost določenih fenolnih spojin v ekstraktih. Ugotovili smo prisotnost petih pomembnih fenolnih spojin (klorogenske kisline, kofeinske kisline, epikatehina, epigalokatehin galata in galne kisline) ter kofeina in prišli do zaključka, da je dvostopenjska ekstrakcija (kjer smo material predhodno obdelali s CO2) v tem primeru kazala manjšo prisotnost komponent, kar je kazalo na toplotno občutljivost fenolnih spojin. Z ekstrakcijo z nadkritičnim CO2 smo ekstrahirali proste maščobne kisline in olja. V ekstraktih smo zasledili palmitinsko kislino, linolejsko kislino, oleinsko kislino in druge. Ugotovili smo, da dvostopenjska ekstrakcija omogoča boljši izkoristek pri nadaljnji ekstrakciji s podkritično vodo, zlasti pri razmerju 1:10, kjer se kaže visoka protivnetna aktivnost. Kljub temu se pri višjih temperaturah in daljšem času učinkovitost zmanjša zaradi degradacije spojin. Pri razmerju 1:5 dvostopenjska metoda izboljša protivnetne, ne pa tudi antihiperglikemične aktivnosti ekstraktov.
Keywords: bela omela, ekstrakcija, podkritična voda, nadkritični CO2, bioaktivne komponente
Published in DKUM: 06.05.2025; Views: 0; Downloads: 32
Full text (3,10 MB) |
8. Optimizacija postopka hidrotermične razgradnje olupkov ananasa ( ananas comosus ) za pridobivanje sekundarnih surovin : magistrsko deloAna Marija Črešnar, 2025, master's thesis Abstract: Ananas je trajnica družine Bromeliaceae, katere plodove konzumirajo po vsem svetu. Velja za eksotično sadje prijetnega okusa in arome, ki se uživa samostojno ali pa se uporablja v različnih produktih. Vendar pa s predelavo ananasa pridelamo tudi velike količine odpadkov, od 25 do 35 % teže sadja, ki lahko povzročajo veliko obremenitev za okolje in onesnaženje.
Konvencionalne in nekonvencionalne ekstrakcije so se izkazale kot učinkovite metode za procesiranje odpadkov ananasa. Med nekonvencionalnimi ekstrakcijskimi tehnikami največ zanimanja vzbujajo hidrotermični postopki za procesiranje biomase, saj pri teh postopkih sočasno potekajo reakcije razgradnje odpadne biomase s podkritično vodo in separacijo razgradnih produktov. Podkritična voda se nanaša na tekočo vodo pri temperaturi in tlaku pod kritično točko (Tc = 374,15 ºC, Pc = 22,1 Mpa).
Glavni namen magistrske naloge je bil načrtovanje in optimizacija postopka izolacije vrednih spojin iz ananasovih olupkov z uporabo metode odzivinih površin z zasnovo Box-Behnkenovega načrtovanja. Hidrotermično razgradnjo olupkov ananasa smo izvedli pri različnih pogojih, kjer smo spreminjali tri parametre: temperaturo (180, 200, in 220 ºC), čas (15, 30 in 45 min) in razmerje topilo-material (10:1, 20:1 in 30:1 mL/g).
Ugotovili smo, da so optimalni pogoji za ekstrakcijo sladkorjev, derivatov sladkorjev, celokupnih ogljikovih hidratov in totalnih fenolov pri temperaturi: 200 ºC, času 30 min in razmerju topilo-material 20:1 mL/g. Največji vpliv na ekstrakcijo vrednih spojin s subkritično vodo imata temperatura in čas, saj se z višanjem temperature ekstrahira večja količina vrednih spojin. Večinoma smo v razgradnih produktih iz odpadnih olupkov ananasa, zaznali visoke vrednosti antioksidativne aktivnosti (od 54,5 do 78 %) ter vsebnosti fruktoze (od 15,10 do 18,20 mg/ g ekstrakta), glukoze (od 14,40 do 18,31 mg/ g ekstrakta) in totalnih fenolov (od 90,50 do 156,90 mg/ g ekstrakta).
Keywords: ekstrakcija s subkritično vodo, ananas (Ananas comosus), analiza razgradnih produktov, HPLC, antioksidativnost, derivati sladkorja
Published in DKUM: 03.03.2025; Views: 0; Downloads: 28
Full text (7,93 MB) |
9. Priprava vaniljevih ekstraktov in karakterizacija komponent : magistrsko deloMatej Keber, 2024, master's thesis Abstract: Vanilija je dragocena in redka tropska rastlina, ki uspeva samo na določenih pordročjih. Njeni plodovi za zorenje potrebujejo od 7 do 9 mesecev, nakar sledi še skoraj polletni postopek ''sušenja'' (angl. curing). Med sušenjem plodovi oziroma stroki razvijejo značilno aromo vanilije, ki je svetovno ena najbolj prepoznavnih in uporabljenih.
Zaradi same redkosti, dolgotrajnega procesa pridobivanja in obdelave, je cena vaniljevih strokov visoka. Temu primerno je za industrijo zelo pomembno optimizirati pogoje pridobivanja vaniljevega ekstrakta, ocenitev njegove kvalitete in tudi obstojnosti.
Pred uporabo vaniljevih strokov kot surovine, je potrebno preveriti njihovo kvaliteto oziroma sestavo, ki je zelo odvisna od geografskega področja rasti in obdelave. V ta namen smo določili optimalne pogoje ekstrakcije po Soxhletu in z ultrazvokom, s čimer smo pridobili laboratorijsko reprezentativne ekstrakte kot predoceno in kriterij sprejemljivosti za industrijski proces.
Za analizo pridobljenih ekstraktov, smo v nalogi razvili in validirali metodo tekočinske kromatografije. Z njo smo kvalitativno in kvantitativno spremljali ključne komponente vaniljevega ekstrakta (vanilin, p-hidroksibenzaldehid, p-hidroksibenzojska kislina in vanilinska kislina). Razvita metoda nudi hiter in kakovosten vpogled v sestavo vaniljevega ekstrakta.
Z metodo plinske kromatografije (HS-SPME) smo spremljali tudi hlapne komponente v vaniljevih strokih, s čimer dobimo vpogled predvsem v starost strokov. Slednje smo nadgradili z identifikacijo in primerjavo hlapnih komponent v svežih strokih in strokih, ki smo jih izpostavili neprimernim skladiščnim pogojem. Identificiranim komponentam smo dodali senzorični opis in stopnja vpliva na senzorični profil.
Za zaključek smo s tekočinsko kromatografijo spremljali tudi obstojnost pripravljenih vaniljevih ekstraktov pri različnih skladiščnih pogojih.
Keywords: vanilija, vanilin, Soxhletova ekstrakcija, ultrazvočna ekstrakcija, tekočinska kromatografija, HS-SPME.
Published in DKUM: 04.02.2025; Views: 0; Downloads: 40
Full text (5,05 MB) |
10. Izolacija biološko aktivnih komponent iz Betonica officinalis : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnjeUrška Dovnik, 2024, undergraduate thesis Abstract: Betonika (Betonica officinalis) ima zaradi svoje zdravilnosti široko paleto uporabe v zgodovini. Odločili smo se izolirati biološko aktivne komponente iz posušenih delov betonike in jih okarakterizirati. Pri tem smo uporabili dve različni ekstrakcijski metodi (maceracijo in UZ ekstrakcija) in topili etanol in voda ter njihove mešanice. Ugotavljali smo kako različne ekstrakcijske metode in topila vplivajo na izolacijo biološko aktivnih komponent iz betonike. Najvišje izkoristke ekstrakcij smo dosegli z vročo maceracijo (približno 14 %). Pridobljenim ekstraktom smo nato določili vsebnost totalnih fenolov, proantocianidinov in antioksidativni potencial. Totalne fenole smo določali s pomočjo Follin-Ciocalteu reagenta. Kot standardno raztopino smo uporabili galno kislino. Rezultate smo podali v mg GA na g ekstrakta oz. materiala. Vsebnost proantocianidinov v ekstraktih smo določili z uporabo Porter-Hrstich-Chantovo metode. Pri tem smo kot standard uporabili cianidin. Rezultate smo podali v mg PAC na g ekstrakta oz. materiala. Nenazadnje smo s pomočjo DPPH testa določili antioksidativni potencial izoliranih spojin. Rezultati analiz so pokazali, da betonika vsebuje od 1-13,4 mg GA/g materiala. Prisotnost proantocianidinov je med 0,09 in 0,77 mg PAC/g materiala. Test DPPH je pokazal, da antioksidativna aktivnost ekstraktov betonike niha med 16,7 % in 31%.
Keywords: ekstrakcija, betonika, totalni fenoli, proantocianidini, antioksidativnost
Published in DKUM: 02.12.2024; Views: 0; Downloads: 65
Full text (2,18 MB) |
