Search the digital library catalog

Abstract: Finančna kriza leta 2008 je povzročila motnje v delovanju finančnega sistema. S tem je spodbudila oblikovalce ekonomske politike k opazovanju in spremljanju finančnega stresa v finančnem sistemu ali njegovih delov. Za merjenje finančnega stresa se uporabljajo indeksi finančnega stresa. V evrskem območju uporabljamo sestavljeni kazalnik sistemskega stresa oz. CISS, s katerim merimo trenutno stanje finančne nestabilnosti v finančnem sistemu. Ta indeks uporabljajo ekonomisti in oblikovalci ekonomske politike, kot je Evropska centralna banka. V diplomskem delu bomo obravnavali finančni stres v izbranih državah evrskega območja. Na koncu bomo podali priporočila za oblikovalce ekonomske politike. Omejili se bomo na štiri države evrskega območja: Francijo, Italijo, Nemčijo, Španijo ter na obdobje pred finančno krizo leta 2008 in po njej. Ugotovili smo, da je finančna kriza leta 2008 vplivala na povečanje finančnega stresa v vseh štirih državah. Dosedanje raziskave kažejo, da finančni stres negativno vpliva na gospodarstvo. Za oblikovalce ekonomske politike je pomembno, da pozorno opazujejo in spremljajo razmere na finančnem trgu.
Keywords: CISS, evrsko območje, finančni stres
Published in DKUM: 19.10.2023; Views: 538; Downloads: 77
Full text (2,08 MB)

Abstract: Finančne krize so moteči dogodki, ki pomenijo veliko izgubo v blaginji in zahtevajo hiter in učinkovit pristop držav z ukrepi, ki zagotavljajo dodatno likvidnost med krizo. Pokazatelj finančne krize je sistemski stres, ki nam pove količino uresničenega sistemskega tveganja. To izmerimo s sestavljenim kazalnikom sistemskega stresa (CISS), ki se osredotoča na sistemsko razsežnost finančnega stresa. CISS ima v evrskem območju veliko napovedno moč za makroekonomske spremenljivke, kot so inflacija, rast realnega BDP ipd. Drugi kazalnik, s katerim lahko izmerimo sistemski stres v evrskem območju, je VSTOXX. Ko prevladuje finančna kriza in nastopi finančna nestabilnost (finančni sistem ni odporen na gospodarske šoke in ni sposoben nemoteno izpolnjevati svojih temeljnih funkcij), je kazalnik CISS visok (velik sistemski stres). V nasprotnem primeru je sistemski stres majhen. V povečanem sistemskem stresu se posledice odražajo v nestabilnosti finančnega trga, ki se znajde v težavah zaradi krize ali česar koli drugega, ki negativno vpliva na finančni sistem. Finančno nestabilnost merimo z različnimi kazalniki, kot so FSRI, CISS in VIX. Prehod finančne stabilnosti v finančno nestabilnost pa imenujemo Minskyjev trenutek. Do pojava Minskyjevega trenutka je prišlo v nekaterih državah po svetu zaradi novonastalega koronavirusa. Pandemija covida-19 je povzročila izjemne padce vrednosti na finančnih trgih, posledica tega pa je bilo povečanje finančne nestabilnosti. V delu diplomskega projekta bomo v uvodu predstavili osnovno problematiko, cilje, namen in hipoteze. V drugem poglavju bomo predstavili definicijo finančne nestabilnosti in spoznali Minskyjev trenutek. Na kratko bomo spoznali ključne ranljivosti evrskega območja, ki privedejo do finančne nestabilnosti. Prav tako bomo obravnavali nekatera tveganja za gospodarsko rast v evrskem območju, ki bi ogrozila finančno stabilnost. Za ugotavljanje finančne nestabilnosti pa uporabljamo kazalnike FSRI, CISS in VIX. Predstavili bomo tudi, kako je pandemija covida-19 vplivala na finančno nestabilnost. V drugem poglavju bomo obravnavali sistemski stres in z njim povezana kazalnika CISS, ki se uporablja za evrsko območje, ter VSTOXX. Prav tako bomo spoznali posledice sistemskega stresa za gospodarstvo. V zadnjem, četrtem poglavju, bomo obravnavali delniške indekse CAC 40, DAX in EURO STOXX 50 in analizirali njihovo gibanje. Prav tako bomo analizirali gibanje CISS a za evrsko območje. V empiričnem delu bomo izračunali koeficient korelacije med delniškimi indeksi in CISS-om za evrsko območje.
Keywords: CAC 40, CISS, DAX, EURO STOXX 50, finančna nestabilnost, sistemski stres, VSTOXX
Published in DKUM: 10.11.2020; Views: 1239; Downloads: 112
Full text (603,99 KB)