| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 236
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Analiza trga dela v Avstriji, Belgiji in Švici
Rene Hojski, 2023, undergraduate thesis

Abstract: V tem diplomskem delu smo teoretično opredelili ponudbo in povpraševanje, brezposelnost ter anomalije in diskriminacijo na trgu dela, kot tudi predstavili dejanski trg dela v Avstriji, Belgiji in Švici. Pri posamezni obravnavani državi smo predstavili osnovne lastnostni na njihovem trgu dela ter implementirane in planirane reforme v obdobju od leta 2000 do 2023, dodatni podpoglavji pa smo namenili tudi predstavitvi vpliva epidemije covid-19 na vsakega izmed opazovanih treh trgov dela in nove navade na njih. Za opazovane tri trge dela smo oblikovali tudi ekonometrični model funkcije zaposlenosti po metodi najmanjših navadnih kvadratov. Ugotovili smo, da se opazovani trgi dela med seboj razlikujejo - glavne razlike so bile opazne pri ovirah ob vstopu in izstopu iz trga dela ter pri izpeljanih reformah v opazovanem obdobju in v ukrepih v času epidemije covid-19. Podobnosti med trgi dela so bile opažene predvsem v odnosu do mladih, ki komaj vstopajo na trg dela. Pri ekonometrični analizi smo z modeli funkcije zaposlenosti za posamezno državo ugotovili, v kolikšni meri posamezni dejavniki v gospodarstvu kot so bruto domači proizvod, indeks cen življenjskih potrebščin in plače vplivajo na zaposlenost na trgu dela v tisti državi.
Keywords: trg dela, zaposlitev, brezposelnost, Avstrija, Belgija, Švica.
Published in DKUM: 09.11.2023; Views: 244; Downloads: 38
.pdf Full text (1,70 MB)

2.
Brezposelnost in prehod v podjetništvo: motivi, ovire ter podpora politik v Sloveniji in primerjava z državami EU
Helena Šefer, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomskega dela je bil raziskati in analizirati samozaposlovanje brezposelnih oseb. Raziskali smo, kakšna je bila stopnja podjetniške aktivnosti Slovenije v letih od 2019 do 2021 in jo primerjali z državami članicami Evropske Unije ter kakšni so motivi za podjetništvo. Največkrat si ljudje ustvarjajo svoja podjetja iz potrebe, saj so službe redke. Samozaposlovanje brezposelnih je pojav, ki je zelo zaželen s strani mnogih držav, ki se borijo z visoko stopnjo brezposelnosti. Raziskave so pokazale, da se samozaposli več brezposelnih oseb, kot si jih je sprva to želelo. Na poti pa jim stojijo mnoge ovire, predvsem pomanjkanje denarja za ustanovitev podjetja in oteženo pridobivanje sredstev za pomoč, pomankanje znanja, saj za to niso usposobljeni, in pomanjkanje poznanstev ali socialnega kapitala. Ena izmed ovir so tudi oportunitetni stroški. Države poskušajo pomagati svojim državljanom z različnimi ukrepi. Pomembno je, da država ozavešča brezposelne, da to ni njihov konec, saj imajo še vedno možnost vstopiti na trg dela v obliki lastne zaposlitve. Eden od njih so programi in usposabljanja oziroma izobraževanja za podjetništvo, kjer udeleženci s pomočjo mentorjev pridobijo znanja za ustanovitev podjetja, postanejo samozavestnejši in še bolj motivirani, poveča pa se tudi njihova zaposljivost. Vlade pa zagotavljajo tudi finančno pomoč v obliki nepovratnih sredstev, raznih subvencij in vavčerjev.
Keywords: brezposelnost, samozaposlovanje, podjetniška aktivnost, ovire ob vstopu v podjetništvo, podpora politike.
Published in DKUM: 12.10.2023; Views: 356; Downloads: 36
.pdf Full text (1,32 MB)

3.
Brezposelnost v Srbiji med krizo covida-19
Milica Milisavljević, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Problem brezposelnosti je v središču pozornosti oblikovalcev ekonomske politike. Brezposelne osebe so tiste osebe, ki so v določenem času brez dela, ki so pripravljene delati in ki si iščejo delo. Brezposelnost je velik problem vsakega gospodarstva. Da bi rešili ta problem, je treba odkriti vzroke, ki vplivajo na njegov obseg in strukturo. Gibanje kazalnikov trga dela je odvisno od uspešnosti izvajanja in rezultatov izvedenih ukrepov ustrezne politike zaposlovanja. Za to temo smo se odločili, ker menimo, da je brezposelnost eden večjih problemov držav v času pandemije covida-19. Predmet dela je podati realnejšo sliko brezposelnosti glede na gibanje kazalnikov trga dela v Srbiji in regiji zahodnega Balkana pred krizo covida-19 in med njo. V diplomskem delu bomo predstavili analizo brezposelnosti v Srbiji ter primerjalno analizo brezposelnosti v Srbiji in drugih državah zahodnega Balkana. Na podlagi podatkov iz let 2019, 2020 in 2021 bomo analizirali, kako je nihala stopnja brezposelnosti v Srbiji med krizo covida-19, prav tako bomo predstavili kako, je nihala stopnja brezposelnosti med moškim in ženskim prebivalstvom. Predstavili bomo primere dobre prakse pri reševanju problema brezposelnosti.
Keywords: kazalniki trga dela, regionalna brezposelnost, kriza covida-19
Published in DKUM: 04.04.2023; Views: 1125; Downloads: 109
.pdf Full text (1,06 MB)

4.
Makroekonomska analiza vpliva COVID-19 v evroobmočju
Nino Planinšek, 2022, master's thesis

Abstract: Pandemija COVID-19 je spremenila naša življenja, kakršna smo poznali. Med največjimi negativnimi spremembami je vpliv na gospodarstvo evroobmočja, ki je utrpelo največjo škodo po finančni krizi leta 2008. Vse se je začelo v Evropi konec januarja in v začetku februarja 2020, takrat smo zabeležili prve primere okužb z virusom. Tako so bili že meseca marca sprejeti prepotrebni ukrepi za preprečevanje širjenja in posledično socialno distanciranje. Ne glede na to, da je sprva kazalo, da se bo vse skupaj kmalu zaključilo, je sedaj mesec maj 2022, mi pa se še vedno soočamo z določenimi omejitvami in s strahom pred izbruhom novega vala, ki bi dodatno spremenil naša življenja in poslabšal gospodarske obete. Posledice v evroobmočju so vidne zlasti v zniževanju bruto domačega proizvoda, bruto investicij v osnovna sredstva, padcu uvoza, izvoza, državne in zasebne potrošnje. Ne pozabimo na inflacijo, čeprav se morda zdi, da so nižje vrednosti pozitivne za posameznike, temu žal ni tako, ker se posledično zmanjšuje gospodarska rast in povečuje brezposelnost. Pandemija je obsežno vplivala na trg dela in doprinesla predvsem številne prekvalifikacije na delovnih mestih, vpeljalo se je delo na daljavo, vse skupaj pa je imelo posledično vpliv na uporabo naprednih tehnologij. Posledice so sicer omejili programi in sheme za ohranjanje delovnih mest ter rešitve, ki temeljijo na področju ekonomske politike, katere glavni cilj je zagotoviti trajno gospodarsko rast, ki posledično omogoča izboljšanje in spremembo življenjskega standarda na višjo raven. Tako je bil sprejet sveženj fiskalnih spodbud, katerega cilj je bil, s povečanjem javne porabe in znižanjem davkov, podpreti agregatno povpraševanje. Pri tem je bil glavni namen doseči makroekonomske cilje, v tem primeru omejiti škodo in izboljšati stanje gospodarstva kot celote. Na področju monetarne politike je prišlo do nakupa državnih obveznic za zagotavljanje likvidnosti, prilagoditve deviznih tečajev in sprememb količine denarja v rezervah. Poleg vsega naštetega sta bila sprejeta tudi novi instrument za oživitev gospodarstva NextGenerationEU in okrepljeni dolgoročni proračun EU za obdobje 20212027. Cilj teh programov je pomagati državam članicam pri okrevanju, izboljšanju uspešnosti z uskladitvijo javnih in zasebnih naložb s širšimi cilji EU, zlasti z njeno zeleno in digitalno strategijo. V Evropi se je 27. decembra 2020 začelo cepljenje proti COVID-19, ki se pospešeno izvaja. Prav tako se je Evropska unija dogovorila o izdaji enotnega EU Digitalnega COVID potrdila. Vse navedeno je zelo spodbudno za našo prihodnost, ki je še vedno odvisna od razvoja pandemije COVID-19, precepljenosti posameznikov in stopnje upoštevanja ukrepov.
Keywords: Makroekonomija, denarna politika, bruto domači proizvod, inflacija, brezposelnost, fiskalna politika.
Published in DKUM: 23.06.2022; Views: 738; Downloads: 238
.pdf Full text (1,13 MB)

5.
Rast samozaposlovanja: vpliv brezposelnosti na pojav freelancerjev v državah eu
Doris Fesel, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Freelancing je specializirana oblika pogodbenega dela, ki ga opravlja posameznik za tretje osebe in je v zadnjih letih vedno bolj na porastu. Razlog v tem je spreminjajoči se trg dela, digitalizacija in avtomatizacija. Freelancing, tako kot samozaposlitev spada pod okrilje podjetništva. Vsi freelancerji so samozaposleni, niso pa vsi samozaposleni freelancerji. Najpogostejše panoge, v katerih le-ti delujejo, so pisanje, grafično oblikovanje, računalništvo in računovodstvo. Freelancing ima tudi sam po sebi velik vpliv na trg dela. Omogoča podjetjem dostop do predhodno nedostopnih virov, spodbuja inovacijo, zmanjša tveganja v sodelujočem podjetju in spreminja trg dela na takšen način, da imajo lastnosti in veščine posameznikov vedno večji pomen. Veliko ljudi pa je v freelancing prisiljeno, ker nima druge alternative. V tej nalogi smo na podlagi teoretične podlage in primerov, lastnih izračunov in z anketo opredelili, kako velik vpliv ima brezposelnost na freelancing. Ugotavljamo, da se vedno več ljudi odloča za freelancing zaradi želje po osamosvojitvi in svobodi. To pomeni biti sam svoj šef, lastno določanje delovnega časa, delo kjerkoli in s komerkoli. Veliko kdo pa je primoran v freelancing. Ugotavljamo, da se posamezniki odločajo za freelancing zaradi pomanjkanja drugih alternativ. Zelo pogosto pa je odločitev za freelancing kombinacija lastne želje in pomanjkanja drugih alternativ.
Keywords: freelancing, brezposelnost, samozaposlitev.
Published in DKUM: 10.11.2021; Views: 780; Downloads: 74
.pdf Full text (1,16 MB)

6.
Vpliv pandemije covid-19 na zaposlovanje v podjetju Iskra ISD d.o.o.
Tilen Andrej Grahek, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Celotno lansko leto je zaznamovala pandemija koronavirusne bolezni covid-19, ki se je razširila po vsem svetu in nas prisilila v nov način življenja, ki ga nismo bili vajeni. Enako velja za podjetja in celotno gospodarstvo, ki se je moralo prilagoditi novim razmeram in priporočilom glede poslovanja. Povečala se je brezposelnost, po nekaj letih je bilo ponovno opaziti upad bruto domačega proizvoda v gospodarstvu. V diplomskem delu obravnavamo situacijo zaposlovanja in ukrepov podjetij in države za zajezitev širjenja bolezni covid-19. Z intervjujem smo raziskali, kako je pandemija vplivala na rast in razvoj podjetja ter na strukturo zaposlenih glede na njihovo stopnjo izobrazbe. Ugotovili smo, da lahko podjetje ob nastopu krize začasno ustavi razvoj ali naredi korak nazaj, da oceni svojo situacijo, hkrati pa poskrbi za svoje zaposlene in jim zagotovi čim boljše pogoje za opravljanje svojega dela.
Keywords: pandemija, covid-19, zaposlovanje, brezposelnost
Published in DKUM: 23.09.2021; Views: 927; Downloads: 126
.pdf Full text (632,46 KB)

7.
Ukrepi za izboljšanje položaja mladih na trgu dela
Simona Peklaj, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Stopnja brezposelnosti mladih v Sloveniji je po podatkih Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljevanju ZRSZ) še vedno višja od stopnje brezposelnosti vseh starostnih skupin. V diplomskem delu smo predstavili in raziskali področje aktivnih ukrepov za izboljšanje položaja mladih na trgu dela. Raziskovalni del naloge je usmerjen v analizo ukrepa Usposabljanje na delovnem mestu – mladi (v nadaljevanju UDM – mladi), v ljubljanski regiji, ki ga izvaja ZRSZ. Z analizo smo raziskovali smiselnost tega ukrepa ter ugotavljali kolikšen odstotek vseh brezposelnih mladih se vključi v ta ukrep in kolikšen odstotek se jih po tem usposabljanju zaposli. Ugotovili smo, da je bilo med mladimi v UDM – mladi Urada za delo (v nadaljevanju UD) Ljubljana v vseh letih od 2013 do 2018 vključenih več oseb ženskega spola; da so vključeni pretežno brezposelni mladi, stari od 25 do 29 let ter da je bilo v vseh preučevanih letih, torej od 2013 do 2018, vključenih v programe usposabljanja med mladimi največ takšnih s srednjo strokovno in srednjo splošno izobrazbo. Trajanje brezposelnosti ob vključitvi v program UDM - mladi se je po letu 2013 začelo daljšati. Podatki kažejo, da je bilo v vseh proučevanih letih največ mladih brezposelnih, ki so bili vključeni v UDM – mladi UD Ljubljana, vključenih v splošne izobraževalne aktivnosti ter v področje Poslovne in Upravne vede. Izjema je leto 2017, kjer je bilo na drugem mestu največ vključenih v področje Družbene vede. Uspešnost in učinkovitost vseh ukrepov, namenjenih spodbujanju in pospeševanju zaposlovanja mladih, je treba redno spremljati ter iskati šibke točke za izboljšave
Keywords: mladi, trg dela, brezposelnost, aktivna politika zaposlovanja
Published in DKUM: 07.06.2021; Views: 1024; Downloads: 129
.pdf Full text (1,08 MB)

8.
Brezposelnost mladih in migracije
Jon Peršin, 2021, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu obravnavamo problematiko mladih na trgu dela in njihovo brezposelnost, ki je posledica zahtevnega vključevanja na precej velik in spreminjajoč trg dela. Brezposelnost med mladimi nima le kratkoročnih, ampak tudi dolgoročne posledice, zaradi katerih mladi sprejemajo fleksibilne in manj varne oblike dela. Ravno nezadovoljstvo na domačem trgu dela velikokrat privede do migracij mladih v tujino, kjer iščejo boljše možnosti za delo in življenje. Namen diplomskega dela je preučiti mlade na trgu dela in določiti njihove značilnosti ter stanje brezposelnosti mladih v Sloveniji. Cilj diplomskega dela je raziskati položaj mladih na trgu dela in migracije ter ugotoviti, kako na migracije vplivajo dejavniki, kot so spol, starost in pridobljena stopnja izobrazbe. V teoretičnem delu smo z deskriptivno metodo opredelili definicije mladih, mladosti, mladih na trgu dela, njihovo brezposelnost ter migracije kot možno posledico brezposelnosti. V raziskovalnem delu pa smo s podatki, pridobljenimi na Statističnem uradu Republike Slovenije, poiskali odgovore na zastavljena raziskovalna vprašanja. Ugotovili smo, da spol, starost in pridobljena stopnja izobrazbe v določeni meri vplivajo na izseljevanje v tujino. Predlagamo, da Republika Slovenija nadaljuje s programi za zaposlovanje mladih, saj podatki kažejo na to, da ti programi ugodno vplivajo na zadrževanje mlade delovne sile v Sloveniji.
Keywords: mladi, brezposelnost, migracije
Published in DKUM: 05.05.2021; Views: 1254; Downloads: 161
.pdf Full text (949,53 KB)

9.
Karierna orientacija in položaj mladih na trgu dela
Lucija Časar, 2021, master's thesis

Abstract: Sodobna družba se v današnjih časih neprestano sooča s spremembami, zaradi česar je postalo pomembno vseživljenjsko izobraževanje in izpopolnjevanje, kjer pa igra pomembno vlogo karierna orientacija. Ta pomaga posameznikom, tako mladim kot tudi starejšim, pri upravljanju njihove kariere ter sprejemanju lažjih odločitev v povezavi z izobraževanjem, usposabljanjem in zaposlovanjem. Vendar pa se kljub tej dejavnosti, ki naj bi mlade usmerjala in jim pomagala pri pomembnih odločitvah, dogaja, da se ti soočajo z visoko stopnjo brezposelnosti. Magistrsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu je na podlagi pridobljene literature predstavljeno področje raziskovanja, ki se nanaša na karierno orientacijo, brezposelnost mladih in prehod mladih iz izobraževanja v delovno okolje. V empiričnem delu pa je raziskano, kakšna je karierna orientacija med mladimi s terciarno izobrazbo pri nas ter ali je ta dovolj vpeta v slovenski izobraževalni sistem. V ta namen so bili preko različnih družbenih omrežij med študente različnih fakultet razdeljeni anketni vprašalniki, s katerimi je bilo poizvedovano, koliko mladih s terciarno izobrazbo, starih med 20 in 29 let, se je v času študija sploh udeleževalo aktivnosti, povezanih z njihovo kariero, ter ali menijo, da so jim oziroma jim bodo te aktivnosti pomagale pri prehodu iz izobraževanja na trg dela. Rezultati so pokazali, da se mladi udeležujejo dejavnosti karierne orientacije in menijo, da jim bo znanje, ki so ga dobili na različnih delavnicah in izobraževanjih, pomagalo pri vstopu iz izobraževanja na trg dela. Vendar pa je bilo ugotovljeno, da je karierna orientacija premalo vpeta v slovenski izobraževalni sistem. Če bi se karierna orientacija med posamezniki aktivno izvajala že v začetku samega izobraževalnega procesa, torej v osnovnih in srednjih šolah, ne bi bilo toliko neskladnosti med ponudbo izobraženega kadra in potrebami na trgu dela. Mladi bi na ta način prej spoznali dinamiko trga dela in se tako posledično lažje ter primerneje odločali o svojih možnostih izobraževanja in zaposlovanja.
Keywords: karierna orientacija, brezposelnost mladih, mladi s terciarno izobrazbo, prehod iz izobraževanja v delovno okolje
Published in DKUM: 01.02.2021; Views: 971; Downloads: 156
.pdf Full text (1,63 MB)

10.
Učinkovitost aktivnih politik zaposlovanja v nekaterih evropskih državah
Brina Kos, 2020, undergraduate thesis

Abstract: S problematiko brezposelnosti se sooča praktično vsaka država. Pojav, ki označuje ekonomsko-socialno stanje, ko je posameznik zmožen za delo, a ga ne more dobiti, ima posledice na družbo in posameznika, ki so lahko tako ekonomske kot socialne narave. Namen dela diplomskega projekta je predstaviti, kako različne evropske države posegajo na trg dela in tako uravnavajo njegovo delovaje z namenom vzdrževanja visoke stopnje zaposlenosti in zmanjšanja stopnje brezposelnosti. V drugem in tretjem poglavju dela so opisani pojmi trga delovne sile, brezposelnosti in aktivne politike zaposlovanja (APZ). Četrto poglavje je namenjeno predstavitvi trgov delovne sile določenih evropskih držav ter ukrepom in programom APZ, ki se jih določene države poslužujejo. Zaradi precej velikih razlik med stopnjami zaposlenosti in brezposelnosti so bile ciljne države dela diplomskega projekta Slovenija, Češka, Grčija, Nizozemska in Španija. Na podlagi naše raziskave smo ugotovili, da so bile vse analizirane države uspešne z vidika kriterijev povečanja stopnje zaposlenosti in zmanjšanja stopnje brezposelnosti s pomočjo ukrepov in programov politike zaposlovanja.
Keywords: trg delovne sile, brezposelnost, aktivna politika zaposlovanja, ukrepi aktivne politike zaposlovanja
Published in DKUM: 02.12.2020; Views: 1131; Downloads: 99
.pdf Full text (1,08 MB)

Search done in 5.46 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica