Search the digital library catalog

Abstract: Globalizacija je vzpodbudila širitev podjetij na tuje trge. Strateški odziv podjetij na izzive globalizacije imenujemo internacionalizacija, kjer gre za proces načrtne čezmejne širitve podjetja. Vstop na tuje trge razumemo kot zahteven in negotov proces, ki prinaša tako priložnosti kot tveganja. Za uspešno širitev podjetja na nove trge je analiza poslovnega okolja ena izmed pomembnejših analiz tržnih priložnosti. Kadar analiziramo poslovno okolje, se osredotočamo na vrsto notranjih ter zunanjih dejavnikov in pojavov, ki vplivajo na podjetje. Spoznanja o tujih trgih so podlaga za nadaljnje odločitve mednarodnih tržnikov v procesu odločanja o tem ali vstopiti na določen tuji trg ali ne, in katero strategijo vstopa izbrati. Analiza panožnega in deželnega okolja tujih trgov je torej temelj za selekcioniranje le-teh. Za natančnejšo ocenitev tržnega potenciala podjetja na določenem trgu pa so razen analize poslovnega okolja pomembne še analize drugih tržnih priložnosti. V diplomskem delu smo analizirali deželno in panožno okolje Brazilije in Mehike. Pri deželnem okolju smo proučevali politično, ekonomsko, sociokulturno in tehnološko okolje obeh držav. V okviru panožnega okolja pa smo analizirali regulativo, ponudnike, konkurenco ter posebnosti v panogi živilske industrije v Braziliji in Mehiki. Na podlagi opravljenih analiz smo ocenili, kakšne priložnosti, tveganja in ovire mednarodnim tržnikom prinašata trga obeh držav. V diplomskem delu smo s proučitvijo poslovnega okolja ocenili, kateri trg živilske industrije je privlačnejši za mednarodnega tržnika ter oblikovali predloge za nadaljnjo in podrobnejšo analizo.
Keywords: poslovno okolje, panožno okolje, deželno okolje, Brazilija, Mehika
Published in DKUM: 07.09.2021; Views: 1003; Downloads: 87
Full text (1,28 MB)

Abstract: Poslovno okolje predstavlja sklop zunanjih dejavnikov, ki tako ali drugače vplivajo na poslovanje podjetij. Deželno tveganje pomeni oceno verjetnosti, da bo v prihodnosti prišlo do neželenih dogodkov na ravni države, ki bi negativno vplivali na poslovanje podjetij. Za kakovostno analizo poslovnega okolja je potrebno preučiti njegove različne dimenzije kot so politična, ekonomska, sociokulturna in tehnološka, katerih začetnice tvorijo ime t. i. PEST analize. Ta je najenostavnejša oblika preučevanja dimenzij poslovnega okolja, treba pa je povedati, da mnogi avtorji zagovarjajo tudi preučevanje drugih dimenzij kot npr. pravno in okoljevarstveno, kar gotovo pripelje do natančnejših rezultatov. Brazilija je imela v preteklih letih politično krizo, ki se je, vsaj tako kaže, končala letos z odstavitvijo predsednice Dilme Rousseff. Na njeno mesto je stopil dotedanji podpredsednik, Michel Temer, ki napoveduje mnoge reforme. Kitajska je po dolgoletni vladavini Komunistične partije glede na vse značilnosti politično relativno stabilna država, saj druge politične sile nimajo nikakršne realne moči. Obe državi sta v bližnji preteklosti uživali visoko gospodarsko rast, danes pa se soočata z izzivi padca rasti in stagnacije. Tako Brazilija kot tudi Kitajska nujno potrebujeta reforme. Prva v smeri modernizacije, druga pa bolj v smeri uvajanja mehanizmov tržne ekonomije. Obe sta v preteklih desetletjih močno zmanjšali stopnjo revščine – to zlasti velja za Kitajsko. V okviru sociokulturnega okolja sta si državi precej različni. Brazilija je nekdanja portugalska kolonija, ki je prava mešanica kultur, še posebej evropske in afriške, ki so jo s seboj prinesli afriški sužnji ter kulture domorodnih prebivalcev. Kitajska ni bila nikdar kolonizirana in ima večtisočletno kontinuiteto. Danes gre v njihovem primeru za edinstveno mešanico socialističnih in tradicionalnih kitajskih vrednot, po katerih se Kitajci ravnajo. V Braziliji se liberalizacija močno širi, prav tako se veliko vlaga v tehnično industrijo in inovacije. Kitajci ogromno vlagajo v tehnologijo, katere kvaliteta neprestano raste. Prav tako je Kitajska center inovacij, ki vključujejo vesoljsko tehnologijo, saj so leta 2013 uspešno pristali na Luni. Trenutno ima Brazilija zmerno deželno tveganje, ki ga najbolj ogroža visoka stopnja političnega tveganja. Kitajska ima po vseh indikatorjih trenutno nižje deželno tveganje, k čemur zlasti pripomore nizka stopnja ekonomskega tveganja.
Keywords: poslovno okolje, PEST analiza, deželno tveganje, Brazilija, Kitajska.
Published in DKUM: 07.08.2018; Views: 1800; Downloads: 196
Full text (1,02 MB)

Abstract: Bračkovi na potovanju; enoletna družinska pustolovščina okrog sveta
Keywords: Malezija, Indonezija, Nepal, Indija, Šrilanka, Singapur, Avstralija, Filipini, Kitajska, Tokio, New York, Kolumbija, Ekvador, Peru, Bolivija, Brazilija, potopisi
Published in DKUM: 30.12.2015; Views: 1324; Downloads: 76
Link to full text

Keywords: mednarodni trg, Latinska Amerika, Brazilija, Mehika, avtomobilska industrija, globalizacija, povezanost, mednarodno podjetje, partnerstvo, strategija, značilnosti, izvoz, neposredne tuje investicije, investicijsko odločanje, družbe, investicije, mednarodno poslovanje, tuje investicije, predstava, sposobnosti, gospodarske pogodbe, pravna ureditev, predpisi, tveganje, panoge dejavnosti, trg, internacionalizacija, potrebe, prilagajanje, mednarodni ekonomski odnosi, mednarodno ekonomsko sodelovanje
Published in DKUM: 30.05.2012; Views: 2078; Downloads: 72
Full text (504,41 KB)

Abstract: Kultura ima močan vpliv na mednarodno poslovanje, ima vedno večji vpliv na medkulturna pogajanja in velja za spremenljivko, ki ne sme biti zanemarjena. Kultura je celota, ki vključuje znanje, prepričanja, vrednote, moralo, zakone, običaje in je način skupnega življenja vsakega naroda. Poznavanje kulture je ključ, brez katerega podjetniki ne morejo odklepati vrat v mednarodno poslovnem okolju. V diplomski nalogi smo opredelili pojem kulture in predstavili njene značilnosti in sestavine. Opredelili smo poslovna pogajanja v mednarodnem poslovnem okolju, predstavili proces pogajanj, strategije pogajanj in komunikacijske ovire v mednarodnih poslovnih pogajanjih. V nadaljevanju smo predstavili različne pristope k proučevanju medkulturnih razlik, ki so jih razvili posamezni avtorji, kot so Hofstede, Gesteland, Weiss in Strip ter Edward Hall. Predstavili pa smo tudi kulturni šok, faze kulturnega šoka in kako zmanjšati kulturni šok, katerega doživi poslovnež, ki se je soočil z novim okoljem. Ob koncu diplomskega dela smo predstavili vpliv kulture na mednarodno poslovanje na primeru držav Japonske, Brazilije in Rusije za tri slovenska podjetja Lesimpex d.o.o., Le-Tehnika d.o.o. in Iskratel d.o.o.. Ugotovili smo, da se načini komuniciranja v različnih kulturah razlikujejo in da je potrebno natančno preučiti kulturo s katero poslujemo in se prilagoditi njihovim kulturnim značilnostim in poslovnemu protokolu. Kulture so se razlikovale že pred desetletji in se bodo tudi v prihodnje, zato bomo z upoštevanjem teh razlik poskrbeli za uspeh posameznega podjetja.
Keywords: KLJUČNE BESEDE: mednarodno pogajanje, jezik, kultura, kulturni šok, Japonska, Brazilija, Rusija, religija, proces pogajanj, pogajalski slog, pogajalec
Published in DKUM: 28.01.2011; Views: 4272; Downloads: 816
Full text (466,40 KB)