1. Trenutno stanje in možnosti za vključevanje oblikovalskega razmišljanja v srednješolsko poučevanje gostinstva in turizma : magistrsko deloJožica Vohar, 2023, master's thesis Abstract: Zaradi sprememb v gospodarstvu in turistični industriji je pomembno, da se že v času šolanja pripravi učence, bodoče delavce v turizmu in gostinstvu, da bodo usposobljeni za delo na tem področju. Dandanes je pomembno, da se v poučevanje vključijo aktivnejše učne metode, s katerimi učenci z lastno aktivnostjo spoznavajo novo učno snov. S temi metodami lahko učenci dosežejo tudi višje stopnje po Bloomovi taksonomski lestvici. Višje stopnje kot dosežejo učenci, več različnih znanj in veščin imajo. Aktivna učna metoda, ki zaobjema vse stopnje po Bloomovi lestvici, je tudi oblikovalsko razmišljanje (angl. design thinking). S to metodo se učenci naučijo analitskega in kritičnega razmišljanja, samovrednotenja, iskanja in implementiranja idej in izdelave prototipov. V zaključnem delu smo raziskovali možnosti vpeljave oblikovalskega razmišljanja v pouk na srednjih gostinskih in turističnih šolah. Izvedli smo deset polstrukturiranih intervjujev, z učitelji, ki poučujejo vse strokovne module na treh različnih srednjih šolah za gostinstvo in turizem. Na podlagi analize smo ugotovili, da bi bila vpeljava oblikovalskega razmišljanja smiselna zaradi sprememb v gospodarstvu in novih generacij dijakov. Pri vpeljavi metode bi se lahko pojavili določeni izzivi, vezani na predznanje in motivacijo dijakov ter na časovno obdobje izvajanja metode. Sam proces je dolgotrajen in bolj primeren za projektno delo kot za vpeljavo v redni pouk. Keywords: aktivne učne metode, pasivne učne metode, Bloomova taksonomija, oblikovalsko razmišljanje, poučevanje v gostinstvu in turizmu Published in DKUM: 08.01.2024; Views: 478; Downloads: 49
Full text (1,90 MB) |
2. Tipologija nalog v berilih zadnjega triletja osnovnih šolAnja Dolenc, 2018, master's thesis Abstract: V magistrskem delu Tipologija nalog v berilih zadnjega triletja osnovnih šol smo se osredotočili na tipologijo nalog v treh berilih Mladinske knjige. Ključ takšnega izbora je bil predvsem to, da smo se osredotočili na eno založbo, prav to pa smo izbrali, ker so ta berila pogosto rabljena v šolski praksi in zato, ker so bile v knjižnici dostopne prenovljene izdaje njihovih beril. Pregledali smo literaturo ter teorije o berilih in zapisali tipologije beril različnih avtorjev, prav tako smo preučili tipologije nalog in Bloomovo taksonomijo. Natančno smo se ukvarjali z berilom za 7. razred, Sreča se mi v pesmi smeje, za 8. razred, Dober dan, življenje in za 9. razred, Skrivnostno življenje besed. V izbranih berilih smo predstavili njihovo zgradbo, oblikovanost in vizualno podobo. Nato smo pregledali in analizirali posamezne razdelke z nalogami ter zapisali rezultate o tipu nalog, ki se pojavljajo v izbranih berilih. Upoštevali smo Bloomovo taksonomijo ter pregledali, kako so naloge sestavljene in razdeljene glede na taksonomske stopnje. Pri analizi oz. določanju smo upoštevali število nalog; naloge smo analizirali glede na taksonomijo, zgradbo ter natančnost navodil, proučili smo, kako so naloge zgrajene in ali si sledijo po načelu postopnosti.
Pri analizi smo upoštevali priporočila, in sicer pri tipologiji nalog smo se oprli na tipologijo, ki je prisotna ob navodilih za pisno preverjanje znanja, ob tem pa še na teoretična izhodišča različnih avtorjev, predvsem Leona Zormana. Izkazalo se je, da se v vseh treh izbranih berilih pojavijo podobni tipi nalog. Berila so zgrajena na podoben način, zato tudi temu ustreza tipologija nalog. V berilih se pojavi največje število nalog tipa kratkih odgovorov, prisotni so še drugi tipi, vendar v manjšem številu. Pri analizi števila tipov nalog ob enem besedilu smo upoštevali priporočila Državnega izpitnega centra za pripravo preizkusov znanja v osnovni šoli. Ugotovili smo, da v enem besedilu ni prisotnih več kot treh različnih tipov nalog. Pri analizi Bloomove taksonomije smo to izpeljali glede na priporočila Državnega izpitnega centra za pripravo preizkusov znanja v osnovni šoli. Navodila za reševanje nalog smo analizirali glede na teoretična izhodišča L. Zormana. Ta so ustrezna, vsebujejo vse potrebne podatke, pomembno pa je, da so jasna, natančna in enoznačna, predvsem pa, da učenci vedo, kako nalogo rešiti in kaj se od njih zahteva. Naloge so ustrezno razvrščene, tako da prehajajo od lažje proti zahtevnejši, s tem učenci postopoma prehajajo na višje ravni znanja. Keywords: berila, tipologija nalog, Bloomova taksonomija, navodila, zgradba nalog Published in DKUM: 07.02.2018; Views: 1693; Downloads: 226
Full text (3,61 MB) |
3. Učbeniška gradiva za pouk naravoslovja in tehnike v četrtem razredu osnovne šole s stališča Bloomove taksonomijeJanja Milošič, 2017, master's thesis Abstract: Magistrsko delo z naslovom Učbeniška gradiva za pouk naravolovja in tehnike v četrtem razredu osnovne šole s stališča Bloomove taksonomije je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela, ki sta vsak zase zaključena celota, se pa med seboj dopolnjujeta in nadgrajujeta.
Teoretični del sestavljajo naravoslovni sklop (opisani so naravoslovje, njegova področja in vede, vertikala naravoslovja v osnovni šoli, pridobivanje naravoslovnih kompetenc skozi naravoslovne vsebine, naravoslovna pismenost in pomen zgodnjega naravoslovja), psihološki sklop (predstavljene so psiho-fizične lastnosti devet- in desetletnikov) in didaktični sklop (predstavljeni so pouk glede na Bloomovo taksonomijo ciljev ter gradiva za pouk naravoslovja in tehnike v četrtem razredu osnovne šole).
V empiričnem delu sta predstavljena analiza učnega načrta za naravoslovje in tehniko ter analiza Sveta Republike Slovenije za vzgojo in izobraževanje potrjenih učbeniških kompletov za pouk naravoslovja in tehnike v četrtem razredu (v šolskem letu 2016/2017) po Bloomovi taksonomiji.
Ugotovljeno je, da učni načrt za naravoslovje in tehniko (2011) vsebuje cilje vseh taksonomskih stopenj po Bloomu, vendar premalo poudarja enakomerno razporeditev ciljev s stališča Bloomove taksonomije. Prav tako so rezultati analiz pokazali, da v učbeniških kompletih za naravoslovje in tehniko v četrtem razredu (potrjenih za šolsko leto 2016/2017) prevladujejo cilji nižjih taksonomskih stopenj po Bloomu in da se v gradivih, katerih soavtor je specialni didaktik s področja naravoslovja, pojavi večja razpršenost ciljev s stališča Bloomove taksonomije. Keywords: naravoslovje, Bloomova taksonomija, učni načrt za naravoslovje in tehniko (2011), učbeniški kompleti, 4. razred Published in DKUM: 25.05.2017; Views: 2084; Downloads: 206
Full text (2,17 MB) |
4. Tekmovanje FIRSTae LEGOae League (FLL)Branko Vizjak, 2016, undergraduate thesis Abstract: V diplomski nalogi sem načrtoval pripravo na tekmovanje FIRST® LEGO® League. Osredotočil sem se na didaktični vidik priprave učencev na tekmovanje. V diplomski nalogi sem načrtoval celotni postopek priprave ekipe. Posamezne izobraževalne cilje sem klasificiral s pomočjo Bloomove taksonomije. Prvi del diplomske naloge vsebuje teoretične osnove klasifikacije izobraževalnih ciljev, vlogo mentorja, opis tekmovanja in opis LEGO® MINDSTORMS® EV3. V drugem delu sem na praktičnem primeru opisal posamezni sklop priprave ekipe učencev za tekmovanje. Keywords: FLL® tekmovanje, robotika, Bloomova taksonomija, sodelovalno učenje, FLL® vrednote, FLL® projekt, FLL® tekma robotov Published in DKUM: 19.01.2017; Views: 2134; Downloads: 94
Full text (2,81 MB) |
5. Napredni spletni sistem za preverjanje znanja pri pouku Tehnike in tehnologijeAnže Boh, 2016, undergraduate thesis Abstract: Preverjanje znanja je del vrednotenja, na podlagi katerega sprejemamo odločitve, ki nas usmerjajo k neprestanim izboljšavam v učnem procesu. Koristnih informacij o znanju sta deležna tako učitelj kot učenec. Poleg informativne vloge ima preverjanje znanja še eno pomembno lastnost – motiviranje učenca in potrjevanje njegovih sposobnosti.
Diplomsko delo Napredni spletni sistem za preverjanje znanja pri pouku tehnike in tehnologije je razdeljeno na dva dela. Prvi del obsega teoretični pregled področja preverjanja znanja – dotaknemo se preverjanja in ocenjevanja znanja, Bloomove taksonomije, oblik preverjanja znanja, različnih tipov vprašanj, uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije v šoli … Drugi del obsega praktično zasnovo naprednega spletnega sistema za preverjanje znanja. Poleg zasnove sistema in opisa delovanja aplikacije navajamo tudi primere nivojsko razdelanih nalog, ki bi bile praktično uporabne pri preverjanju znanja s tovrstnim sistemom. Keywords: znanje, preverjanje znanja, elektronsko preverjanje znanja, Bloomova taksonomija, informacijsko-komunikacijska tehnologija (IKT), Tehnika in tehnologija Published in DKUM: 11.11.2016; Views: 1714; Downloads: 141
Full text (1,46 MB) |
6. OBRAVNAVA PRIDEVNIŠKE BESEDE V UČBENIKIH ZA SLOVENŠČINO NA PREDMETNI STOPNJIAnže Pečnik, 2016, master's thesis Abstract: V magistrskem delu smo se ukvarjali z obravnavo pridevniške besede v učbenikih za slovenščino na predmetni stopnji osnovne šole. Vsebinsko je naloga razdeljena na teoretični in empirični del. V prvem delu smo predstavili pridevniško besedo kot besedno vrsto, rabo pridevniške besede, pomenske značilnosti pridevniške besede, razliko med samostalniško in pridevniško besedo, skladenjske lastnosti pridevniške besede, vrste pridevnikov, delitev pridevnikov Ade Vidovič Muhe (2000), števnike, pridevniške zaimke, učbenik, kakovost učbenikov in didaktično oblikovanje učbenikov. V drugem delu smo se osredotočili na analizo štirih učbenikov, štirih delovnih zvezkov in štirih samostojnih delovnih zvezkov, ki so potrjeni s strani Ministrstva za šolstvo, znanost in šport in zapisani v Katalogu učbenikov in delovnih zvezkov za osnovne šole za šolsko leto 2015/2016. Obravnavali smo samostojne delovne zvezke Od glasov do knjižnih svetov za šesti, sedmi, osmi in deveti razred, ki so izšli pri založbi Rokus Klett, ter učbenike in delovne zvezke Znanka ali uganka za šesti, sedmi, osmi in deveti razred, ki so izšli pri založbi Modrijan. Zanimalo nas je, kako izbrani učbeniki obravnavajo pridevnike, pridevniške zaimke in števnike. Preverili smo, katere so temeljne razlike in podobnosti v njihovi obravnavi ter koliko nalog je namenjenih obravnavi posamezne besedne vrste. Ugotovili smo, katere vrste nalog obravnavajo pridevnike, katere pridevniške zaimke in katere števnike. Pri učbenikih Znanka ali uganka so kazala vsebin razdeljena na dva temeljna dela. Za našo analizo so bili pomembni zgolj prvi deli, ki so osredotočeni na področje jezika in obravnavajo besedne vrste. Učbeniki in delovni zvezki področja književnosti ne zajemajo, kar je tudi glavna razlika v primerjavi s samostojnimi delovnimi zvezki Od glasov do knjižnih svetov, ki se v drugem delu osredotočajo na književnost. Magistrsko delo ponuja dve možnosti obravnave pridevniške besede, obravnavana gradiva pa predstavljajo dve skrajni možnosti. Samostojni delovni zvezki Od glasov do knjižnih svetov namreč pridevnike in števnike obravnavajo v vseh razredih, od šestega do devetega, in jim vsako leto namenijo nekaj nalog za utrjevanje. Na drugi strani jih Znanka ali uganka obravnava le v šestem razredu, a napravi precej globljo analizo. Podobno je zaslediti pri pridevniških zaimkih, ki so v analiziranih samostojnih delovnih zvezkih obravnavani v sedmem, osmem in devetem razredu, v učbenikih pa le v sedmem razredu, a je zato njihova analiza obširnejša. Zagotovo ima vsako gradivo svoje prednosti in slabosti, zato nikakor ne smemo katerega izpostaviti kot absolutno boljšega ali slabšega. Keywords: samostojni delovni zvezek, učbenik, delovni zvezek, pridevniška beseda, pridevnik, števnik, pridevniški zaimek, Bloomova taksonomija Published in DKUM: 18.05.2016; Views: 2094; Downloads: 199
Full text (3,00 MB) |
7. PREGLED, ANALIZA IN PRIMERJAVA UČBENIŠKIH GRADIV ZA JEZIKOVNI POUK SLOVENŠČINE V 9. RAZREDU OSNOVNE ŠOLEKarmen Ulaga, 2015, master's thesis Abstract: V magistrskem delu smo se osredotočili na raziskovanje učbeniških gradiv za jezikovni pouk slovenščine v 9. razredu osnovne šole. Osredotočili smo se na gradiva založb Mladinska knjiga in Rokus Klett, katerih učbeniška gradiva so v slovenskem šolskem prostoru najbolj razširjena. V raziskavo smo vključili samostojni delovni zvezek Slovenščina 9 in učbenik ter delovni zvezek Slovenščina 9 založbe Mladinska knjiga ter samostojni delovni zvezek Od glasov do knjižnih svetov 9, samostojni delovni zvezek Slovenščina za vsak dan 9 in učbenik ter delovni zvezek Slovenščina za vsak dan 9 založbe Rokus Klett. Najprej smo naredili širši pregled učbeniških gradiv, nato pa smo se v nadaljevanju osredotočili na vizualno podobo učbeniških gradiv, vsebino, ki jo učbeniška gradiva obravnavajo, in naloge. Znotraj tega smo raziskovali različna področja, pri vsebini smo se osredotočili na skladnost z učnim načrtom, na zgradbo poglavja in predstavitev vsebine učencem. V sklopu nalog pa smo raziskovali število nalog, stopnjo nalog po Bloomovi taksonomiji in predstavili tipične naloge v posameznih učbeniških gradivih. Na podlagi vseh raziskanih kategorij smo ob koncu analize učbeniška gradiva primerjali med seboj. Izkazalo se je, da je vizualna podoba vseh učbeniških gradiv ustrezna, z izjemo delovnega zvezka Slovenščina 9, ki je pripravljen z manj ustreznimi barvami. Vsebino najbolj natančno predstavljajo učbeniška gradiva založbe Mladinska knjiga, predvsem samostojni delovni zvezek Slovenščina 9, najmanj natančno pa samostojni delovni zvezek in učbenik Slovenščina za vsak dan 9. Vsa učbeniška gradiva vsebujejo podobne tipe nalog, ki so značilne za obravnavo posamezne učne vsebine, pri določevanju taksonomske stopnje nalogam pa se je izkazalo, da razmerje med nalogami ni v skladu s priporočili Državnega izpitnega centra za pripravo preverjanj znanja. Keywords: učbeniška gradiva, pouk slovenščine, vizualna podoba gradiv, učne vsebine, učni načrt, naloge, Bloomova taksonomija Published in DKUM: 07.10.2015; Views: 2652; Downloads: 384
Full text (5,18 MB) |
8. Projektna naloga za tehniko in tehnologijoAmand Papotnik, 2000, professional article Abstract: Prispevek obravnava projektno nalogo kot strategijo vzgojno-izobraževalnega dela, ki je organizirana od idejne zasnove prek izdelave prototipa, tehniške in tehnološke dokumentacije, izvedbe serijske proizvodnje do analize dela in ovrednenja - projekta. Pri taki nalogi lahko sodelujejo učenci več vzporednih oddelkov ali različnih razredov, pri čemer lahko gre za delitev dela med razredi. Projektna naloga je tista strategija vzgojno-izobraževalnega dela, kjer gre za razvoj divergentnega mišljenja, ustvarjalnih sposobnosti, pridobivanja, poglabljanja, utrjevanja in uporabe znanja s področja tehnike, tehnologije, organizacije dela, ekonomike, ergonomije, ekologije, informatike in računalništva, industrijskega oblikovanja itd Keywords: vzgojno-izobraževalno delo, strategija, projektne naloge, informiranje, planiranje, prototip, konstruiranje, serijska proizvodnja, izvajanje, kontrola, vrednotenje, Bloomova taksonomija, stopnje, vednosti, znanja, problemi, reševanja, izkušnje, sposobnosti, divergentno mišljenje Published in DKUM: 10.07.2015; Views: 2767; Downloads: 174
Link to full text |
9. Analiza učbenikov biologije za osmi razred devetletne osnovne šoleDoroteja Žibert, 2011, undergraduate thesis Abstract: Učbenik kljub vsesplošni digitalizaciji v šoli še vedno predstavlja osnovni vir znanja za učence. Kljub številnim raziskavam opravljenim po vsem svetu še vedno ne moremo določiti modela idealnega učbenika. V diplomskem delu smo primerjali med seboj tri aktualne učbenike za biologijo v osmem razredu devetletne osnovne šole. Pri naši analizi smo bili pozorni na tehnične elemente, kot so obseg in slikovno gradivo. Posvetili smo se jezikovnim značilnostim, kot so dolžina povedi, število novih pojmov in tujk. Ugotovili smo, da se učbeniki v teh značilnosti precej razlikujejo. Glavni del naše raziskave pa je predstavljala analiza vprašanj, ki se pojavijo v analiziranih učbenikih in določanje njihovih kognitivne stopnje po Bloomovi šeststopenjski taksonomski lestvici, nato pa še po prilagojeni tristopenjski taksonomski lestvici. Rezultate smo primerjali s priporočili Komisije za vodenje nacionalnih preizkusov znanja. Odstopanja so bila velika; preveč je bilo vprašanj na nivoju nižjih taksonomskih stopenj in premalo na nivoju višjih. Pri primerjavi z analizama učbenikov biologije za deveti razred (Matjašič, 2010) in učbenikov naravoslovja za šesti razred (Stajnko, 2010) smo ugotovili, da so učbeniki za osmi razred najobsežnejši in vsebujejo največ slikovnega gradiva. Po strukturi vprašanj so učbeniki za osmi in deveti razred primerljivi, medtem ko je v učbenikih za šesti razred vprašanj na nižjih taksonomskih stopnjah še več. Keywords: učbenik, osnovna šola, biologija, analiza, Bloomova taksonomija Published in DKUM: 21.12.2011; Views: 3444; Downloads: 272
Full text (1,90 MB) |
10. ANALIZA DELOVNIH ZVEZKOV NARAVOSLOVJA ZA 7. RAZRED DEVETLETNE OSNOVNE ŠOLEAida Halilič, 2011, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu sem predstavila analizo delovnih zvezkov naravoslovja za 7. razred devetletne osnovne šole. Izvedla sem kvantitativno in kvalitativno analizo. V slednji sem želela raziskati na katerem kognitivnem nivoju so zastavljena vprašanja v delovnih zvezkih. V kvantitativno analizo sem vključila tudi likovno-grafično opremo, s katero sem želela ugotoviti kakšne so razlike v številu slikovnih gradiv med delovnimi zvezki. Teoretični del naloge zajema opredelitev in operacionalizacijo ciljev vzgojno-izobraževalnega procesa ter opredelitev taksonomij učnih ciljev po originalni in revidirani Bloomovi lestvici. V empiričnem delu sem v delovnih zvezkih različnih založb za predmet Naravoslovje v 7. razredu devetletne osnovne šole analizirala vprašanja in naloge, ki jih je bilo mogoče ovrednotiti po Bloomovi taksonomiji kognitivnih ciljev. Vprašanja sem razvrščala v ustrezno šeststopenjsko lestvico zasnovano na revidirani Bloomovi taksonomiji in nato izračunala delež zastopanosti posameznih vprašanj glede na kategorijo ter izdelala še mrežne diagrame. Izvedla sem medsebojno primerjavo delovnih zvezkov. Izkazalo se je, da se ti le malo razlikujejo. V vseh štirih delovnih zvezkih prevladujejo vprašanja nižjih stopenj na nivoju (pomniti, razumeti), medtem ko so vprašanja, ki bi vključevala višje miselne procese (vrednotiti in ustvarjati) vključena le občasno. Ugotovimo lahko, da tako zasnovani delovni zvezki ne morejo bistveno prispevati h kakovosti znanja na nivoju višjih miselnih procesov ter inovativnosti in ustvarjalnosti. Keywords: analiza, naravoslovje, učni cilji, delovni zvezek, Bloomova taksonomija Published in DKUM: 18.07.2011; Views: 3712; Downloads: 325
Full text (3,21 MB) |