1. Vpliv različnih koncentracij kadmija na ozkolistni koščec Berula erecta Huds. v in vitro pogojih : magistrsko deloMerima Vrškić, 2025, master's thesis Abstract: Vpliv kadmija (Cd) na rastline predstavlja kompleksen in pomemben vidik okoljskega onesnaženja, ki lahko resno ogroža rastline in druge organizme, ekosisteme ter pogosto presega mejne imisijske in opozorilne vrednost nekaterih območij Slovenije. Ozkolistni koščec (Berula erecta) je hitro rastoča rastlina, makrofit, ki bi se lahko uporabljala za razstrupljanje onesnaženih tal in odpadnih voda. Raziskali smo vpliv kadmija na rast in razvoj vrste Berula erecta v tkivni kulturi. Rastline so bile gojene v Murashige in Skoog gojišču z dodanimi raztopinami CdCl₂ v koncentracijah Cd; 0,1 mg L⁻¹ , 1 mg L⁻¹, 10 mg L⁻¹, 50 mg L⁻¹ in 100 mg L⁻¹. Spremljali smo rastne parametre, fotokemično učinkovitost fotosistema II, vsebnosti fotosintetskih pigmentov, antocianov, ter vsebnosti glutationa in cisteina v rastlinskih tkivih. Dodatek kadmija v koncentracijah med 0,1 mg L⁻¹ in 10 mg L⁻¹ ni vplivala na rast in razvoj vrste Berula erecta. Zaviralni učinek na rast rastlin, fotosintetske pigmente klorofile, karotenoide in antociane se je izrazil pri koncentracijah 50 mg L⁻¹ Cd in 100 mg L⁻¹ Cd, kar se je odražalo v zmanjšanju višine in rasti korenin in zmanjšano rast stolonov in brstov. Koncentraciji glutationa (GSH) in cisteina (CYS) sta se z naraščajočo koncentracijo Cd zmanjšali, kar kaže na moteno redoks ravnovesje v celici. Ugotavljamo, da je Berula erecta primeren modelni organizem za biomonitoring Cd v vodnih ekosistemih, saj njeni rastni in biokemijski parametri hitro in občutljivo reagirajo na prisotnost te težke kovine.
Keywords: fitoremediacija, biomonitoring, kadmij, težke kovine, parametri, Berula erecta, medij.
Published in DKUM: 26.08.2025; Views: 0; Downloads: 30
 Full text (2,20 MB) |
2. Slow growth storage of Berula erecta in vitro - effect of sucrose, sorbitol and temperatureJana Ambrožič-Dolinšek, Sanja Oblonšek, Terezija Ciringer, 2022, original scientific article Abstract: It has been established that in vitro storage of Berula erecta (Huds.) Coville by slow growth would rationalize the culture maintenance by reducing the number of transfers to fresh medium. Attempts of slow growth were made while maintaining viability by adding sugars and sugar alcohols to the MS medium and lowering the culture temperature in the growth chambers. The effect of low temperatures (13°C and 4°C), different combinations and concentrations of sorbitol (20, 40 g L-1) and sucrose (30, 40 g L-1), and light was tested to determine the viability and ability of B. erecta to recover growth. Increasing sucrose concentration did not inhibit or slow growth. At 23 ± 2°C, the addition of 20 g L-1 sorbitol successfully inhibited growth, while the addition of 40 g L-1 sorbitol resulted in plant senescence after two months of culturing. Storage of B. erecta at 13°C did not effectively inhibit growth and recovery ability in any treatment. The most effective way to maintain B. erecta for long-term slow growth storage in tissue culture while retaining a high level of viability with minimal growth was to culture the plants at 4°C in the dark. This kept the plants viable and capable of regeneration for several months.
Keywords: slow growth storage, viability, sucrose, sorbitol, temperature, Berula erecta
Published in DKUM: 23.05.2024; Views: 204; Downloads: 8
Full text (878,32 KB)
This document has many files! More... |
3. Biosinteza fenolnih spojin v ozkolistnem koščcu (berula erecta) in vitro pod vplivom svetlobe in temperature ter njihovo določanje s hplc-uv : magistrsko deloJan Senekovič, 2022, master's thesis Abstract: V okviru magistrske naloge smo najprej v tkivni kulturi s tehniko mikropropagacije namnožili rastlinski material vrste ozkolistni koščec (Berula erecta) in ga in vitro izpostavili različnim temperaturnim in svetlobnim razmeram. V nadaljevanju raziskave smo ugotavljali kako različne temperaturne in svetlobne razmere vplivajo na vsebnost celokupnih fenolnih spojin v vzorcih in tudi antioksidativno aktivnost ekstraktov rastlin. Razmnoženi rastlinski material smo po 14 dneh aklimatizacije za 28 dni izpostavili trem različnim temperaturno-svetlobnim pogojem: 23 °C in beli svetlobi, 12 °C in modri svetlobi in 12 °C in rdeči svetlobi. Material smo vzorčili na 14 dni in opazovali spreminjanje sveže mase in suhe mase glede na gojitvene pogoje. V drugi fazi raziskave smo določili najprimernejše ekstrakcijsko topilo za ekstrahiranje fenolnih spojin iz predhodno liofiliziranih rastlinskih vzorcev izpostavljenih različnim temperaturno-svetlobnimi razmeram, izbrali najprimernejšo metodo za določevaje fenolnih spojin s HPLC-UV, z metodo HPLC-UV določali vsebnost izbranih fenolnih kislin in flavonoidov v vzorcih in določili celokupno vsebnost fenolnih spojin v vzorcih, ter določili antioksidativno aktivnost etanolnih ekstraktov vzorcev. Ozkolistni koščec je pridobil največ sveže in suhe biomase 28 dni po končani aklimatizaciji pri 23 ̊C pod belo svetlobo. Kot najprimernejše ekstrakcijsko topilo se je izkazal 70 % etanol. Vseboval je kvercetin, kvercetin-3-beta-D-glukozid, kavno kislino in klorogensko kislino. Etanolni ekstrakti vzorcev ozkolistnega koščca so vsebovali največ klorogenske kisline. Najvišje koncentracije klorogenske kisline so vsebovale rastline, ki so bile gojene 28 dni po aklimatizaciji pri 12 ̊C in pod modro svetlobo. Prav tako so rastline gojene pod temi gojitvenimi pogoji dosegle najvišjo koncentracijo celokupnih fenolnih spojin in njihovi ekstrakti so izkazali najvišjo antioksidativno aktivnost. Ugotovili smo tudi, da bi glede na vsebnost klorogenske kisline v primerjavi z nekaterimi drugimi rastlinskimi vrstami ozkolistni koščec potencialno lahko gojili v namene pridobivanja klorogenske kisline, vendar bi morali gojitvene pogoje s podrobnejšimi raziskavami še dodatno optimizirati.
Keywords: in vitro, Berula erecta, HPLC, sekundarni metaboliti, fenolne spojine, antioksidativnost, fenolne kisline, flavonoidi, rastlinska tkivna kultura
Published in DKUM: 28.10.2022; Views: 896; Downloads: 214
Full text (3,25 MB) |
4. Vpliv saharoze, sorbitola in temperature na in vitro rast in ohranjanje ozkolistnega koščca (Berula erecta )Sanja Oblonšek, 2021, master's thesis Abstract: V magistrskem delu smo raziskovali možnosti za hrambo ozkolistnega koščca (Berula erecta) v tkivni kulturi z upočasnjeno rastjo. Upočasnitev rasti smo poskušali doseči z nižanjem temperature in dodajanjem sladkorjev in sladkornih alkoholov na gojišče MS. Ugotavljali smo vpliv nizkih temperatur (13 °C in 4 °C), različnih kombinacij in koncentracij sorbitola (20, 40 g L-1) in saharoze (30, 40 g L-1) ter svetlobe na viabilnost, rast in barvila ozkolistnega koščca. Spremljali smo različne rastne parametre, vsebnost fotosinteznih barvil in antocianinov. Povišanje koncentracije saharoze ni zavrlo oziroma upočasnilo rasti. Pri 23 ± 2 °C je dodatek 20 g L-1 sorbitola uspešno zavrl rast, dodatek 40 g L-1 sorbitola pa je po dveh mesecih kulture vodil v senescenco rastlin. Hramba Berule erecta pri 13 °C v nobenem tretmaju ni bila učinkovita. Kot najbolj učinkovit način za dolgoročno hrambo B. erecta z minimalno rastjo in visoko viabilnostjo se je izkazala hramba rastlin pri 4 °C v temi.
Keywords: počasna rast, Berula erecta, rastni parametri, biokemijski parametri, saharoza, sorbitol, temperatura
Published in DKUM: 11.03.2021; Views: 1324; Downloads: 112
Full text (1,70 MB) |
5. Vpliv različnih koncentracij arzenata na rast, razvoj in metabolizem ozkolistnega koščca (Berula erecta) in vitroAnja Podgrajšek, 2020, master's thesis Abstract: Arzen je naravno razširjen element, ki lahko toksičen predstavlja nevarnost ljudem, ostalim organizmom in okolju. Z arzenom so onesnažena številna z vodo bogata območja, zato smo želeli raziskati možnosti razstrupljanja tega elementa z makrofitom ozkolistnim koščem (Berula erecta) v tkivni kulturi. Fitoremediacijski potencial B. erecta smo ugotavljali in vitro na Murashige in Scoog (1962) gojišču brez rastnih regulatorjev, ki smo mu po 14 dneh dodali arzenat (0, 0.1, 1, 10, 50 in 100 mg/l). Raziskali smo vpliv arzenata na rastne parametre, fotokemično učinkovitost FS II, vsebnost fotosinteznih barvil, antocianov, vsebnost glutationa in cisteina ter določali privzem arzena v tkivih rastlin. Nizke koncentracije arzena (0.1, 1 in 10 mg/l) so pozitivno vplivale na prirast sveže, suhe mase, na dolžino korenin in poganjkov ter na število brstov in stolonov, zelo očitno predvsem po tretjem tednu poskusa. Visoke koncentracije arzena (50 in 100 mg/l) so zavirale vse rastne parametre in zmanjšale fotokemično učinkovitost. Pri vseh obravnavah z arzenom se je znižala vsebnost fotosintetskih barvil in antocianinov. Privzem celokupnega arzena je naraščal z naraščajočo dodano koncentracijo arzena, intenzivneje v korenine, v primerjavi z nadzemnimi delih rastlin. Vsebnost glutationa in cisteina je v splošnem postopno naraščala z večanjem koncentracije dodanega arzena.
Keywords: Berula erecta, makrofiti, arzen, tkivne kulture, fitoremediacija, glutation.
Published in DKUM: 25.01.2021; Views: 1397; Downloads: 172
Full text (2,66 MB) |
6. Vpliv različnih koncentracij selenita in arzenata na ozkolistni koščec (Berula erecta) v in vitro pogojihMetka Krajnc, 2018, master's thesis Abstract: V magistrskem delu smo raziskovali vpliv različnih koncentracij selenita (0,01, 0,1, 1, 10 in 50 mg/L) in arzenata (20, 40, 60 in 80 mg/L) v kombinaciji z 1 mg Se(IV)/L na rastne parametre, fotokemično učinkovitost, fotosintezna barvila, antoccianine, vsebnost glutationa in cisteina pri ozkolistnem košcu (Berula erecta) v in vitro pogojih. Rastline smo gojili na preprostem MS gojišču Murashige in Skoog (1962), brez rastnih regulatorijev. Posamezni poskus je trajal tri tedne. Nizke koncentracije selenita (0,01, 0,1 in 1 mg/L) so pospešile rast poganjkov in korenin, ter stimulirale tvorbo stolonov in brstov, medtem ko so višje koncentracije (10 in 50 mg Se(IV)/L) zavrle rast rastlin. Najbolj stimulativen vpliv na preučevane rastne parametre je imela koncentracija 1 mg Se(IV)/L, zato smo jo tudi izbrali za preučavenje interakcije z arzenatom. Koncentracija 50 mg Se(IV)/L je imela intenzivno negativen vpliv na potencialno fotokemično učinokvitost fotosistema II. Vsebnost barvil se je znižala pri vseh obravnavah selenita, privzem celokupnega selena pa se je z naraščajočo koncentracijo selenita višal. Mejna koncentracija, do katere je naraščala vsebnost skupnega glutationa in cisteina v koreninah in poganjkih, je bila 1 mg Se(IV)/L, pri višjih koncentracijah pa je selen spremenil svojo naravo delovanja in začel delovati kot pro-oksidant ter posledično znižal koncentracijo glutationa in cisteina. Naraščajoče koncentracije arzenata so v kombinaciji z 1 mg Se(IV)/L negativno vplivale na rastne parametre, ta je bil najbolj opazen pri višjih koncentracijah (60 in 80 mg As/L + 1 mg Se(IV)/L), kar je sovpadalo tudi z nižanjem potencialne fotokemične učinkovitosti fotosistema II in koncentracije klorofilov ter antocianinov. Privzem arzena in selena je bil višji v korenine, kot v nadzemne dele rastlin. Prisotnost arzenata je pozitivno vplivala na privzem selena v koreninah, kar nakazuje na sinergistični učinek med elementoma. Vsebnost glutationa in cisteina se je v koreninah in nadzemnem delu rastlin višala z naraščajočo koncentracijo arzenata v kombinaciji z 1 mg Se(IV)/L.
Keywords: selen, arzen, Berula erecta, rastni parametri, fotokemična učinkovitost, barvila, tioli
Published in DKUM: 13.07.2018; Views: 1727; Downloads: 252
Full text (3,08 MB) |
7. Vpliv svinca in selena na ozkolistni koščec (Berula erecta Huds.) v in vitro pogojihTadeja Rižnik, 2017, master's thesis Abstract: Veliko območij v Sloveniji in na Zemlji je močno onesnaženih s svincem (Pb). Za reševanje težav, povezanih s Pb je dobro poznati, katere rastline so sposobne rasti na tovrstnih območjih in ali so primerne za fitoremediacijo onesnaženih tal. Selen naj bi imel nekatere pozitivne učinke na rastline. Vpliv svinca in interakcije svinca ter selena na rast in razvoj makrofita vrste Berula erecta smo spremljali glede na spremembo rastnih parametrov, fotokemično učinkovitost PS II, vsebnost fotosintetskih pigmentov, antocianov, vsebnost težkih kovin v tkivih in vsebnost glutationa ter cisteina v tkivih rastlin. Rastline so rastle v Murashige in Skoog mediju z dodanimi raztopinami 10 mg Pb L-1 in 50 mg Pb L-1 (Pb dodan v obliki Pb(NO3)2), kot tudi 10 mg Pb L-¹ v interakciji z 0,1 mg Se L-¹ in 50 mg Pb L-¹ v interakciji z 0,1 mg Se L-¹ (Se dodan v obliki Na2SeO3). Dodatek Pb zaviralno deluje na rast rastline v višino in na rast korenin, vzpodbuja pa rast stolonov in brstov. Pri kombinaciji svinca in selena je bilo opaziti podobne trende. S podaljševanjem časa izpostavljenosti so se na rastlinah pokazali vse bolj negativni učinki Pb, je pa opazno izboljšanje fitnesa rastline ob dodatku selena glede na nekatere parametre (vsebnost fotosinteznih pigmentov, antocianov).
Keywords: Svinec, selen, Berula erecta, rastni parametri, fotokemična učinkovitost, pigmenti.
Published in DKUM: 16.08.2017; Views: 1743; Downloads: 248
Full text (1,32 MB) |
