| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 3 / 3
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
OKOLIŠČINE, KI SO PRIVEDLE DO IZGRADNJE IN RUŠITVE BERLINSKEGA ZIDU
Katja Strmljan, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Ob koncu druge svetovne vojne je bilo najbolj pereče mednarodno vprašanje prav vprašanje Nemčije. Zavezniki so po vojni Nemčijo razdelili na štiri okupacijske cone, glavno mesto Berlin pa na štiri sektorje. V letu 1949 sta nato nastali dve ločeni nemški državi, na zahodni strani je nastala ZRN s parlamentarno demokracijo po vzoru zahoda, na vzhodu pa je pod vplivom Sovjetske zveze nastala NDR, ki je kmalu po nastanku začela z izgradnjo ljudske demokracije po vzoru Sovjetske zveze. V diplomski nalogi se sprašujemo predvsem po okoliščinah, ki so vodstvo NDR leta 1961 privedle do tega, da so zgradili berlinski zid in ga nato v letu 1989 porušili. Številni Vzhodni Nemci so se že pred postavitvijo zidu odločili za prebeg na zahod, saj v NDR zaradi načrtne izgradnje socializma in s tem povezanega planskega gospodarstva niso videli svoje prihodnosti. Prebegi na zahod so močno načenjali živce takratnega voditelja NDR Walterja Ulbrichta in ogrožali gospodarstvo ter posledično obstoj države. Izgradnjo zidu je vodstvo SED opravičevalo z idejo o zaščito pred sabotažo, vohunstvom in agresijo z zahoda, toda zid je bil zgrajen izključno iz enega razloga – za obrambo države pred svojimi državljani, ki so želeli na zahod. S postavitvijo zidu se je število prebegov močno zmanjšalo, kljub temu so nekateri še vedno poskušali. Za padec zidu je bil odločilnega pomena nov potovalni zakon, s katerim je vzhodnonemško vodstvo svojim državljanom dovolilo potovanje na zahod. 9. novembra 1989 je na tisoče Berlinčanov zahtevalo odprtje meje, številni so splezali na zid in ga začeli rušiti. Prav množičnost ljudi je bila tista, zaradi katere so stražarji na meji popustili in spustili ljudi skozi.
Keywords: Ulbricht, Berlinski zid, prebegi na zahod, Nemška demokratična republika, Zvezna republika Nemčija, Honecker
Published: 01.02.2021; Views: 120; Downloads: 12
.pdf Full text (723,29 KB)

2.
BERLINSKI KONGRES (1878) ETAPA V ZGODOVINI RAZVOJA MEDNARODNEGA PRAVA
Aleksander Anđelić, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Propad Napoleonovega cesarstva in posledičen konec francoske dominacije v Evropi je predstavljal priložnost in hkrati potrebo po vzpostavitvi novega ravnotežja moči med dominantnimi državami stare celine. Sklic kongresa na Dunaju je tako predstavljal implementacijo vsebin zavezniške pogodbe iz Chaumonta in določil Prvega pariškega miru – oblikovanje sistema trajnega ravnotežja moči med veliki silami evropskega kontinenta takratnega časa. Šele tok dogodkov v času trajanja in neposredno po formalnem zaključku kongresa (Napoleonova vrnitev v Francijo in dokončen vojaški obračun) je izpostavil potrebo po oblikovanju mehanizmov, ki bi zagotovili tako realizacijo sklepov Dunajskega kongresa, kakor tudi trajno delovanje sistema dogovorjenega ravnotežja moči. V ta namen sta bila vzpostavljena Sveta aliansa in Evropski koncert. Sveta aliansa (ohranjanje/varovanje zunanjega in notranjega »statusa quo« v Evropi, določenega na Dunajskem kongresu) je predstavljala prvi primer trajnega organiziranja velikih sil za koordiniranje njihovega delovanja glede pomembnih mednarodnih vprašanj. Čeprav brez stalno delujočih organov, je predstavljala predhodnico oziroma zametek tega, kar danes razumemo pod pojmom mednarodna vladna organizacija. Evropski koncert (kolektivno delovanje velikih sil na podlagi skupnega interesa, dogovor med veliki silami o pomembnih evropskih vprašanjih je predpogoj za delovanje sistema ravnotežja moči) je uvedel prakso sklicevanja periodičnih kongresov in konferenc. Sistem (»dunajski sistem«, »kongresni sistem«), ki ga je posredno vzpostavil Dunajski kongres in ki je temeljil na ohranjanju ravnotežja moči med petimi najpomembnejšimi državami Evrope, se je v svojem bistvu ohranil do izbruha prve svetovne vojne. Kongresa, ki sta sledila Dunajskemu kongresu – Pariški kongres leta 1856 in Berlinski kongres leta 1878 – sta predstavljala etapi v delovanju sistema, vzpostavljenega na Dunaju. Kongresni sistem je pospešil razvoj posameznih področij mednarodnega prava. Pravilnik o rangu diplomatskih predstavnikov (prva delna kodifikacija diplomatskega prava), trajna nevtralnost Švice, uveljavitev načela svobodne plovbe po mednarodnih rekah, Pariška pomorska deklaracija (kodifikacija pravil pomorskega vojskovanja) in Londonski protokol iz leta 1871 (mednarodne pogodbe se lahko spremenijo samo ob soglasju vseh pogodbenih strank) predstavljajo le del bogate pravne zapuščine kongresnega sistema.
Keywords: ravnotežje moči, Dunajski kongres, Pariški kongres, Berlinski kongres, Sveta aliansa, Evropski koncert, tajne pogodbe.
Published: 16.09.2016; Views: 2590; Downloads: 195
.pdf Full text (697,61 KB)

3.
UPOR V BOSNI IN HERCEGOVINI SKOZI OČI SLOVENSKEGA LJUDSTVA (1875 - 1881)
Lidija Jelić, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo opisuje upor v Bosni in Hercegovini, ki je danes znan pod poimenovanjem nevesinjska puška. To je bil boj slovanskega naroda, živečega v turških provincah Bosni in Hercegovini, proti otomanskemu cesarstvu. Upor je pripeljal do vojn med Srbijo, Črno goro in Rusijo na eni strani proti Turčiji. Pod pretvezo pomoči upornikom so hotele uveljaviti lastne politične interese in želje po novih ozemeljskih pridobitvah. Vojne so se končale s podpisom premirja v mestecu San Stefan med Turčijo in Rusijo. Posledica tega premirja je bil berlinski kongres, ki so ga izsilile nezadovoljne evropske države, ki niso želele ruske nadvlade v JV Balkanu in na Črnem morju. V mojem diplomskem delu so zbrane določbe berlinske pogodbe. To je bil čas očitnega upadanja moči nekdaj mogočnega otomanskega imperija in nastajanja novih, neodvisnih slovanskih držav. V tem obdobju se po nekaj več kot štiristo letih preneha turška oblast v Bosni in Hercegovini in ta preide v sklop Avstro-Ogrske monarhije.
Keywords: nevesinjska puška, srbsko-turška vojna, črnogorsko-turška vojna, rusko-turška vojna, berlinski kongres, avstro-ogrska okupacija Bosne in Hercegovine.
Published: 03.01.2013; Views: 2019; Downloads: 240
.pdf Full text (1,16 MB)

Search done in 0.11 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica