1. Analiza čebelarskega turizma in njegovo vključevanje v turistično ponudbo Bele krajineLidija Kočevar, 2020, undergraduate thesis Abstract: Čebelarstvo ima v Sloveniji že dolgo in ustaljeno tradicijo. Navdihuje našo kulinariko, arhitekturo, kozmetiko, medicino in umetnost, ki svoj navdih mnogokrat najdejo v čebeljih pridelkih. Zaradi butičnosti čebelarske ponudbe pa so le-ti velikokrat prezrti in potisnjeni na rob. V Sloveniji se v zadnjih nekaj letih uveljavlja nova smer turistične ponudbe, in sicer čebelarski turizem oz. apiturizem, ki postavlja bogato slovensko apikulturo v ospredje in jo ponuja slehernemu turistu. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega dela, v katerem smo s pomočjo strokovne literature opredelili čebelarstvo kot kmetijsko dejavnost, primerjali smo čebelarstvo po svetu in v Sloveniji ter podrobneje raziskali apiturizem in turistično ponudbo Bele krajine. V empiričnem delu smo opravili polstrukturirane intervjuje z deležniki, ki so v občinah Bele krajine zadolženi za turizem, s čebelarji, ki so vključeni v apiturizem, in s čebelarji, ki ne sodelujejo v apiturizmu na območju Bele krajine. Na podlagi pridobljenih rezultatov smo podali predloge za boljše vključevanje čebelarstva v turistično ponudbo in pripravili zasnovo integralnega turističnega produkta, ki upošteva tudi čebelarstvo. Glavne ugotovitve kažejo, da intervjuvanci prepoznavajo široke možnosti za vključevanje čebelarstva v turistično ponudbo in da regija Bele krajine potrebuje integralni turistični proizvod, ki bi čebelarstvo približal obiskovalcu.
Keywords: čebelarji, turizem, Bela krajina, vključevanje, apiturizem
Published in DKUM: 12.11.2020; Views: 1379; Downloads: 330
 Full text (1,52 MB) |
2. Potenciali za razvoj turizma v zidanicah na destinaciji Bele krajine: priložnosti in izziviSabina Malnarič, 2018, bachelor thesis/paper Abstract: Bela krajina je pokrajina v jugovzhodni Sloveniji. Znana je predvsem po svoji legi, belih brezah, steljnikih, narodni noši, običajih in prireditvah, na katerih nikoli ne manjka odličnega vina in belokranjske kulinarike. Zelena pokrajina, ki leži med Gorjanci, Kočevskim rogom in mejno reko Kolpo, obiskovalcem nudi mir, sprostitev in nabor energije. Destinacija skriva veliko lepih neprepoznavnih kotičkov. Mednje zagotovo sodijo tudi zidanice, nekoč objekt za shranjevanje letnega pridelka, danes nastanitveni objekt na voljo turistom, željnih pristne belokranjske gostoljubnosti. Kot je v pesmi »En hribček bom kupil« napisal Anton Martin Slomšek, so Belokranjci po praznih območjih zasadili ne le trte, temveč tudi zidanice. Vsebina diplomskega dela se prepleta z zidanicami, vinogradi, naravnimi in kulturnimi znamenitostmi, gastronomijo ter drugimi elementi, ki naredijo proizvod privlačen in atraktiven za vsakega posameznika. V sklopu diplomskega dela smo zbirali podatke z anketnimi vprašalniki in z njimi ugotavljali priložnosti ter izzive turizma v zidanicah Bele krajine.
Keywords: Bela krajina, zidanica, vinograd, turizem, gastronomija.
Published in DKUM: 19.04.2018; Views: 1660; Downloads: 161
Full text (2,58 MB) |
3. Od Maribora do Bele krajine : Priročnik za terensko spoznavanje SlovenijeAna Vovk, Sara Repolusk, Kristina Pečovnik, Vito Lavrenčič, 2017, dictionary, encyclopaedia, lexicon, manual, atlas, map Abstract: Bela Krajina je najbolj jugovzhodna pokrajina v Sloveniji. Poleg izrazitih kraških značilnosti je Bela krajina znana kot ravnik, saj je geološko del Slunjske plošče. Prav ta odprtost proti vzhodu omogoča neposredne vplive iz Panonske kotline ter Kvarnerja. Geografska pestrost privablja mnoge, da si ogledajo ta del Slovenije. V priročniku je nanizana predstavitev panonskih, alpskih in kraških pokrajin, ki jih lahko opazujemo na poti med Mariborom in Belo krajino. Opisi pokrajin so geografski, posebna pozornost je namenjena naravnogeografskim dejavnikom, torej geološko-litološki podlagi, vodam, podnebju, prsti in vegetaciji. Raba tal kot rezultat prepleta naravnih in družbenih značilnosti je najbolj viden element v pokrajini. Soavtorji prispevkov posameznih pokrajin so študentje geografije. Strokovno so spoznavali na to pokrajino na terenskem delu v okviru predmeta Geografija slovenskih pokrajin.
Keywords: Bela krajina, Jugovzhodna Slovenija, nizki kras, reka Kolpa, Črnomelj
Published in DKUM: 20.02.2018; Views: 2410; Downloads: 276
Full text (4,06 MB)
This document has many files! More... |
4. Interpretacija zgodbe v turističnem produktu Osnovna šola Brihtna glavaTatjana Zupančič, 2018, master's thesis/paper Abstract: Magistrsko delo z naslovom Interpretacija zgodb v turističnem produktu Osnovna šola Brihtna glava je nastalo na podlagi vključenosti avtorice v snovanje in interpretacijo zgodb v inovativnem turističnem produktu Osnovna šola Brihtna glava v Beli krajini. Kakovostna interpretacija je učinkovito orodje za ustvarjanje drugačnih turističnih doživetij. Interpretacija dediščine zahteva vedno nove pristope, med katerimi na tem mestu obravnavamo dva: vključevanje zgodb in humorja v interpretacijo. V teoretičnem pregledu literature smo na podlagi teoretičnih izhodišč opisali ustrezne načine interpretacije, cilje in teoretične učinke interpretacije. Nadalje smo opisali smernice za oblikovanje in pripovedovanje zgodb v turističnem produktu, socialne funkcije humorja in oblike humorja. V empiričnem delu naloge smo na podlagi analize videoposnetka primera interpretacije analizirali interpretirane zgodbe o kulturni dediščini Bele krajine, vlogo interpreta, način in vrste produkcije humorja v turističnem produktu Osnovna šola Brihtna glava. V sklepnem poglavju ugotavljamo, da se obiskovalci z dediščino Bele krajine seznanijo s pomočjo humorja, kar predstavlja bolj prijazen način spoznavanja kulturne dediščine, z uporabo humorja pa se avtorji produkta trudijo sooblikovati tudi drugačen način razmišljanja, dojemanja in razumevanja pomena ohranjanja dediščine.
Keywords: interpretacija, dediščina, humor, Bela krajina, Osnovna šola Brihtna glava.
Published in DKUM: 29.01.2018; Views: 1689; Downloads: 165
Full text (2,49 MB) |
5. Romska družina s predšolskim otrokom in vrtec v prekmurju in beli krajiniSanja Balažic, Lara Semenič, 2017, undergraduate thesis Abstract: Romi so etična skupina ljudi, o katerih nas večina ne ve prav veliko. Prepoznamo jih po nekoliko drugačni barvi polti, po navadi so oblečeni v izrazito barvita oblačila, naseljeni so v preprostih domovih z večjim številom članov v družini. Govorijo svoj, nekoliko drugačen jezik, čeprav živijo na enakem področju Slovenije kot mi. V diplomskem delu Romska družina s predšolskim otrokom in vrtec v Prekmurju in Beli krajini smo želeli ugotoviti, ali obstaja razlika med vključevanjem predšolskih romskih otrok v vrtec in njihovim načinom življenja v Prekmurju in Beli krajini.
V začetku teoretičnega dela smo podrobneje predstavili začetke in zgodovino Romov. Nadaljevali smo z načinom življenja Romov in romske družine s predšolskim otrokom, predstavili smo njihove značilnosti kot tudi posebnosti v kulturi in običajih. Ob koncu teoretičnega dela smo se osredotočili tudi na vzgojo predšolskih romskih otrok. Omenili smo tudi to, kako poteka vključevanje le-teh v vzgojno-izobraževalne institucije, kakšne ovire se ob tem pojavljajo ter navsezadnje nekaj o inkluziji in integraciji romskih otrok tako v vrtec kot tudi šolo.
V empiričnem delu smo predstavili pridobljene podatke, ki smo jih pridobili s pomočjo intervjuja vzgojiteljic, pomočnic vzgojiteljic in romskih pomočnic treh različnih vrtcev, tako v Prekmurju kot tudi v Beli krajini, ter anketni vprašalnik, ki je bil izveden na populaciji tridesetih romskih staršev v Prekmurju in na populaciji tridesetih romskih staršev predšolskih otrok v Beli krajini. Raziskava je temeljila na tem, ali obstaja razlika v vključenosti predšolskih romskih otrok v vrtec glede na kraj Prekmurje in Bela krajina. Za konec smo želeli dobiti vpogled tudi v način življenja Romov in ugotoviti, ali se le-ta razlikuje med Prekmurjem in Belo krajino.
Keywords: Romi, Romi v Sloveniji, Prekmurje, Bela krajina, način življenja, vključevanje v vrtec
Published in DKUM: 11.10.2017; Views: 1692; Downloads: 322
Full text (948,29 KB) |
6. Folklorna dediščina Bele krajine v predšolskem obdobjuMetka Žugelj, 2017, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu je predstavljena folklorna dediščina Bele krajine, kakor jo je mogoče prenesti na otroke v predšolskem obdobju. Ljudske pesmi in plesi so malce pozabljeni in zanje ni več takšnega zanimanja, kot je bilo včasih. So del kulturne dediščine, ki jo ohranjamo in negujemo. Ker gre vse v pozabo, kar se tiče ljudskega plesa, pesmi in iger, so vzgojitelji dolžni ohraniti ljudske vrednote, hkrati pa jih prenašati že na naše najmlajše. Ljudska glasbena in plesna dediščina je kulturna vrednota, ki ima globok pomen za kulturo slovenskega naroda in njegovo identiteto. Ljudska glasba ima svoje mesto v Kurikulumu za vrtce. V teoretičnem delu diplomskega dela je opredeljeno, kaj je premična kulturna dediščina in kaj je zanjo značilno, opisane so značilnosti otroške ljudske pesmi in narodne noše , ki je značilne za Belo krajino. Omenjena je tudi pesniška zbirka Ciciban, ki jo je napisal Oton Župančič. Opisano je kaj je značilno za ljudski ples povzeta je glasbena spremljava ljudskih plesov in vloga plesa. Ker gre za praktično diplomsko delo, so bile dejavnosti načrtovane in izvedene z otroki. Namen raziskave je bil približati folklorno izročilo domačega kraja otrokom v prvem starostnem obdobju ter izvedeti, kakšen je otrokov odziv. Otroke so seznanili s poezijo, povezano z Belo krajino, z narodno nošo, značilno za domači kraj in izvedli dejavnosti, ki so zajemale otroške ljudske pesmi, plese in igre. Otroci so preizkusili in celostno doživeli poezijo, plese, pesmi, igre in običaj Jurjevo.
Keywords: Bela krajina, ljudska pesem, narodna noša, ples, običaji, predšolski otrok.
Published in DKUM: 08.08.2017; Views: 1958; Downloads: 169
Full text (2,76 MB) |
7. Heritage trails through Dolenjska and Bela Krajina in Slovenia : a multi-stakeholder approach to tourism developmentMarko Koščak, 2016, review article Abstract: One of the crucial methodologies for growing and developing a level of tourism which is sustainable and enhances the totality of local and regional environments is a multi-stakeholder approach to tourism development. In this paper, we present the case of the 'Heritage trails through Dolenjska and Bela krajina in SE Slovenia' in which sustainable rural development (we take this to include cultural & heritage, vinicultural & gastronomic, as well as ecological tourism) is one of the key elements of the integral mix of business economy, viz. development of the region in the SE of Slovenia. The integral approach showed from the very beginning of project activities, within the Novo Mesto chamber of commerce, its long-time implementation until the present, as one of the key products within the tourist destination of Dolenjska, Bela Krajina and Kočevsko-Ribniška. It takes an integrated approach in terms of start-up, implementation and development and is supported by and benefits from the notion of a core of multiple stakeholders.
Keywords: Slovenia, multi-stakeholder approach, partnership, Integrated project Heritage Trail Dolenjska & Bela krajina, sustainable tourism
Published in DKUM: 03.08.2017; Views: 1335; Downloads: 168
Full text (3,61 MB)
This document has many files! More... |
