Search the digital library catalog

Abstract: Banke imajo danes vodilno vlogo pri zagotavljanju finančnega posredništva in finančne stabilnosti na geografskem območju, ki ga pokrivajo. Skupnost bank pri tem oblikuje bančni sistem, ki predstavlja bančno organizacijo v gospodarskem sistemu države. Izhodiščna vloga bank je jasna – hranjenje prihrankov in njihovo posojanje. S servisiranjem strank te pokrivajo stroške poslovanja ter zagotavljajo dobičke. Zaradi vse močnejše konkurence, regulatornih ukrepov in lažjega prehajanja komitentov med bančnimi subjekti pa je pokrivanje stroškov ter zagotavljanje donosnosti vse težje. Evropski bančni sistemi so v preteklosti doživljali številne spremembe, ki so obsegale sanacijo in privatizacijo, prelomnico v delovanju pa je predstavljala finančna in gospodarska kriza pred slabim desetletjem. Ta je povzročila kolaps finančnega sistema ter ohromila številna evropska gospodarstva. Nepravilnosti, pomanjkanje transparentnosti, nezadostni poslovni modeli in regulacija ter pomanjkljivo upravljanje s tveganji so tekom krize imeli velik negativni vpliv na poslovanje bank doma in na ravni Evropske unije. Upad gospodarske aktivnosti in porast neplačevanja s strani dolžnikov sta v bankah izrazito povečala izpostavljenost kreditnemu tveganju, posledično nastale nedonosne terjatve pa so privedle do velikih bančnih izgub in zahtev po ukrepih za vzpostavitev finančne stabilnosti. Ti se izvajajo ob konsolidaciji bančnega sistema in izboljšujejo finančni položaj bank doma in v evropskem prostoru, okreva tudi makroekonomsko okolje. Regulatorji Evrosistema so ob tem usmerjeni v pospešitev finančne stabilnosti, ki igra ključno vlogo pri ohranjanju monetarne politike posamezne države. Magistrsko delo predstavlja primerjalno analizo slovenskega bančnega sistema in poslovanje največje in hkrati državne banke v Republiki Sloveniji, Nove Ljubljanske banke d. d., s hrvaškim bančnim sistemom in poslovanjem največje zasebne banke v Republiki Hrvaški, to je Zagrebške banke d. d., od 2005. do 2016. leta. S primerjalno analizo bančnega sistema Slovenije in Hrvaške spoznamo temeljne značilnosti poslovanja poslovnih in državnih bank. Pri konkretiziranju problema se osredotočamo na primerjavo poslovanja dveh največjih bank v slovenskem in hrvaškem bančnem prostoru preko izbranih finančnih kazalnikov in kazalnikov tveganja, kjer je vseskozi poudarek na poslovanju obeh bank pred krizo, v času krize in po njej. V zaključku magistrsko delo razkriva, da je hrvaški bančni sistem v proučevanem obdobju učinkovitejši in uspešnejši od slovenskega, kar je bilo izmerjeno z osnovnimi finančnimi kazalniki in izbranimi podatki izkaza poslovnega izida ter izkaza finančnega položaja. Z analizo makroekonomskih kazalnikov bruto domačega proizvoda, inflacije, javnofinančnega primanjkljaja/presežka, javnega dolga in stopnje brezposelnosti smo ugotovili, da je makroekonomsko okolje pomemben del bančnega sistema. Z zastavljenimi hipotezami smo odgovorili na raziskovalno vprašanje, ali je Zagrebška banka d. d. v obdobju od 2005 do 2016 izkazovala boljše poslovanje kot Nova Ljubljanska banka d. d. z vidika štirih osnovnih kazalnikov uspešnosti, to je donosa na lastniški kapital – ROE, donosa na sredstva – ROA, neto obrestne marže in razmerja med stroški in neto prihodki, kar smo tudi potrdili. Pri analizi smo se osredotočili na primerjavo povprečnih vrednosti kazalnikov in analizo časovnih vrst na podlagi trenda gibanja teh kazalnikov. Z analizo kazalnikov tveganja smo ugotovili, da izkazujeta obe banki visoko kreditno izpostavljenost, ki jo kaže zlasti visok delež slabih posojil, medtem ko likvidnostno tveganje in izpostavljenost tržnim tveganjem ostajata nizki. V zaključku ugotovimo, da je Zagrebška banka d. d., ki je kot članica Skupine UniCredit pretežno v tujem lastništvu, skozi dvanajstletno obdobje proučevanja poslovanja uspešnejša v finančnih rezultatih kot Nova Ljubljanska banka d. d., ki je v 100-odstotnem državnem lastništvu, kar ji tudi v prihodnje zagotavlja poslovno stabilnost.
Keywords: banke, bančništvo, bančni sistem, NLB, analiza poslovanja bank, kapitalska ustreznost, finančni kazalniki uspešnosti poslovanja, bonitetna ocena, tveganja v bankah, finančna in gospodarska kriza, finančna stabilnost, dokapitalizacija bank, Basel III, ECB
Published in DKUM: 14.06.2018; Views: 1699; Downloads: 657
Full text (1,79 MB)

Abstract: POVZETEK V zgodovini je bilo veliko finančnih kriz, vendar je bila zadnja najhujša in globalno povezana. Razlog za to je v razcvetu finančnih trgov, na katerih so se razvijali in se še vedno razvijajo novi finančni produkti in instrumenti. Bančna regulativa poskuša slediti temu, vendar je vedno korak zadaj ali pa bančna industrija najde novo pot, kako se izogniti regulativi. Za nameček pa je v 70. letih prejšnjega stoletja prišlo do finančne liberalizacije oz. odpravljanja določenih omejitev. Na tak način so se odprla vrata finančni industriji po prevzemanju večjih tveganj, ki prinašajo večje dobičke. Pojavljati so se začele finančne inovacije in prav banke so imele pri tem procesu glavno vlogo. Namen inovacij je v večjem dobičku, večji likvidnosti in doseganju kapitalskih zahtev ter zmanjšanju izpostavljenosti tveganjem. Tveganja se ne zmanjšajo, ampak se prenesejo na vzporeden bančen sistem oz. bančništvo v senci. Gre za sistem, ki opravlja podobne storitve kot banke, vendar z eno veliko razliko. V tem sistemu ni regulative ali pa je manj stroga. Prav to je eden izmed glavnih razlogov za tak razcvet in vzpon, na drugi strani pa tudi za težave. Namreč prav v tem segmentu bančništva se skriva razlog za zadnjo finančno krizo. Za blažitev posledic tako obsežne in velike krize je prišlo do mednarodnega konsenza. Baselski odbor je v ta namen predstavil nov regulatorni okvir Basel III. Gre za nadgradnjo predhodnega okvirja Basla II. V magistrskem delu smo najprej predstavili proces deregulacije pred izbruhom krize, bančništvo v senci in značilnosti njegovega delovanja ter proces ponovnega zaostrovanja regulative na področju delovanja bank.
Keywords: regulativa, deregulacija, finančna liberalizacija, finančne inovacije, bančništvo v senci, Basel III, Baselski odbor
Published in DKUM: 13.01.2017; Views: 1701; Downloads: 167
Full text (3,79 MB)

Abstract: Vzroki in posledice zadnje finančne krize so mednarodno skupnost privedle do spoznanja, da so bančni in finančni sistemi držav občutljivi na nepričakovane finančne in ekonomske šoke. Mednarodna skupnost je spoznala, da z veljavno regulativo Basel II te vrste tveganj ni možno obvladovati, zato je Baselski odbor za bančni nadzor pripravil novo bančno regulativo Basel III. Problem raziskovanja so predvideni vplivi sprememb, ki jih prinaša nova bančna regulativa Basel III na dobičkonosnost bank iz EU, merjeno s kazalnikom donosnosti sredstev ROA in s kazalnikom donosnosti lastniškega kapitala banke ROE. Ugotovitve bodo pripomogle h kakovostni pripravi bank na predvidene vplive zahtev iz nove bančne regulative Basel III na dobičkonosnost poslovanja bank in posledično h kakovostnejšemu strateškemu in operativnemu načrtovanju delovanja bank, kar je v interesu vseh deležnikov bank. Deset hipotez smo preverjali s Pearsonovimi koeficienti korelacije, s katerimi je mogoče ugotavljati moč in smer korelacije med posameznimi spremenljivkami. V nadaljevanju smo opravili poglobljeno raziskavo vplivov z ekonometričnim modelom multiple regresije, s katerim smo raziskali vplive štirih bančnih in treh makroekonomskih spremenljivk (napovedovalcev) na kazalnik dobičkonosnosti sredstev bank ROA in kazalnik dobičkonosnosti kapitala bank ROE. Rezultati preverjanja hipotez nam pokažejo, da ima najmočnejšo raven korelacije, merjeno s Pearsonovim koeficientom korelacije, s kazalnikom dobičkonosnosti bank ROA napovedovalec temeljni kapital 1. reda, nato po moči korelacije sledi bruto družbeni produkt in nato sledita kapitalski blažilnik in tveganju prilagojena sredstva. Najmočnejšo raven korelacije s kazalnikom dobičkonosnosti bank ROE ima prav tako napovedovalec temeljni kapital 1. reda, nato sledita kapitalski blažilnik in tveganju prilagojena sredstva ter nato bruto družbeni produkt. Pri ugotavljanju skupnega vpliva sedmih spremenljivk na posamezen kazalnik dobičkonosnosti bank, nam analiza z metodo multiple regresije pokaže, da daje največji prispevek posameznega napovedovalca k modelu ROA temeljni kapital 1. reda, nato bruto družbeni produkt in nato kapitalski blažilnik. Napovedovalca temeljni kapital 1. reda in bruto družbeni produkt vplivata na izid pomembno pozitivno, medtem ko napovedovalec kapitalski blažilnik vpliva na izid pomembno negativno. V našem modelu lahko ugotovimo, da zgolj napovedovalec kapitalski blažilnik vpliva na kazalnik dobičkonosnosti bank ROA negativno, vsi ostali napovedovalci pa na ROA vplivajo pozitivno. Največji prispevek posameznega napovedovalca k modelu ROE dajeta napovedovalca bruto družbeni produkt in temeljni kapital 1. reda. Oba napovedovalca vplivata na kazalnik dobičkonosnosti bank ROE pozitivno. Z ekonometrično raziskavo smo ugotovili, da ima temeljni kapital 1. reda najmočnejši medsebojni vpliv, kakor tudi delež v skupinskem vplivu na dobičkonosnosti bank, merjeno s kazalnikom dobičkonosnosti bank ROA in kazalnikom dobičkonosnosti bank ROE. Glede na to, da ima nova bančna regulativa Basel III najpomembnejše nove zahteve ravno s področja kapitala bank, bodo zahteve Basel III imele velik vpliv na dobičkonosnosti bank, na kar morajo biti vodstva bank pravočasno pripravljena.
Keywords: finančna kriza, Basel III, dobičkonosnost sredstev, dobičkonosnost kapitala, Pearsonov koeficient korelacije, multipla regresija
Published in DKUM: 25.01.2016; Views: 2290; Downloads: 221
Full text (1,46 MB)

Abstract: Po svetu se bančni trg sooča z nepredvidljivimi spremembami, ki so povezana s tveganji. V zadnjih letih so se na tem področju dogajale velike spremembe, posebno v Sloveniji, ko je postala enakopravna članica Evropske unije. Poleg večje konkurence, ki jo je prinesel ta dogodek, so banke izpostavljene tudi večjim tveganjem na področju kreditnega, tržnega, likvidnega in obrestnega tveganja. Osrednja naloga bank je deponiranje denarja svojih komitentov ter posojanje tistim, ki denar potrebujejo. Pri svojem delu se tako srečuje s tveganjem, da ne bo ustvarila dobička. V kolikor banka ne prepozna in ne reagira pravočasno, jo lahko pripelje v likvidnostne težave. Zato mora sproti ocenjevati in meriti tveganja ter pripraviti postopke za njegovo obvladanje. Namen diplomskega seminarja je opisati tveganja, ki so prisotna pri bančnem poslovanju, s posebnim poudarkom na obrestnem tveganju Banke Koper, ki za zavarovanje pred njim uporablja različne finančne instrumente, kot so terminska obrestne mera, obrestna zamenjava in obrestna opcija. Da bi se čim bolj pripravili na obrestno tveganja pa v Banki Koper sproti ugotavljajo in merijo tveganja, izvajajo razne izračune, stres teste, kontrole, nadzore, poročanja ipd.
Keywords: Banka Koper, obrestno tveganje, finančni instrumenti, Basel I., Basel II., Basel III., finančni trg.
Published in DKUM: 16.07.2013; Views: 1795; Downloads: 112
Link to full text

Abstract: V magistrskem delu so predstavljeni pojmi povezani z dokapitalizacijo kot tudi razlogi za dokapitalizacije bank (širitev, kapitalska ustreznost, ….). V teoretičnem delu so predstavljeni vzroki za dokapitalizacije bank kot tudi vplivi Basela III in zahtev EBA na odločitev pri dokapitalizacijah bank. Magistrsko delo zavzema tudi kronološki opis dogajanja na mednarodnih kapitalskih trgih v času finančne krize in posledični vpliv na dokapitalizacije bank. Predstavljeni pa so tudi zakonski vidiki dokapitalizacije pri bankah v Sloveniji, kjer je vključena tudi mednarodna zakonodaja ob iskanju svežega kapitala na mednarodnih trgih v primeru Nove KBM d.d. V magistrskem delu je podrobneje predstavljena dokapitalizacija in vstop na varšavsko borzo pri Novi KBM d.d. Analizirana so gibanja bilančnih vsot bank v Sloveniji, Avstriji, Madžarskem, Hrvaškem, Italiji in na Poljskem. Raziskava in analiza obsega naslednje dokapitalizacije pri bankah v Sloveniji Nova LB d.d. in Nova KBM d.d., v Avstrija Raiffeisen Bank International AG in Erste Group AG, na Madžarska OTP Bank PLC in K&H Bank, na Hrvaška Zagrebačka Banka d.d. in Privredna Banka Zagreb d.d., v Italija Unicredit SPA in Intesa Sanpaolo ter na Poljskem PKO Bank Polski SA in Bank Pekao SA. Najpomembnejši del magistrskega dela predstavlja primerjalna analiza bank in dokapitalizacij bank v kateri je dokazano, da so cene delnic bank po dokapitalizaciji pred finančno krizo rastle, po začetku finančne kriza pa so dokapitalizacije bank negativno vplivale na ceno delnice. Z analizo in raziskavo je prikazan vpliv kapitalskega trga na postavljanje cene v dokapitalizacijah. Zaključek raziskave pa razkriva, da bodo dokapitalizacije bank potrebne dokler ne bo gospodarstvo in posredno banke zaživele samostojno brez pomoči države in centralnih bank oziroma Evropske centralne banke.
Keywords: dokapitalizacija, dokapitalizacija bank, sanacija bank, bilančna vsota, kapital bank, temeljni kapital bank, tveganja v bankah, kapitalska ustreznost, Basel III, ECB, EBA
Published in DKUM: 20.08.2012; Views: 3078; Downloads: 316
Full text (597,55 KB)