| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 24
First pagePrevious page123Next pageLast page
1.
VPLIVI NOVEGA KAPITALSKEGA SPORAZUMA PRI KREDITIRANJU MALIH IN SREDNJIH PODJETIJ V NOVI KBM
Metka Hojs, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Podjetniki, ki so prerasli fazo ustanovitve v svojem življenjskem ciklu in so v fazi razvoja in rasti podjetja, so svoje največje težave pri poslovanju strnili v dve ključni točki. Pri širitvi poslovanja kot prvo težavo navajajo pridobitev ustreznih kadrov. Zanimivo je, da je bil v raziskavi o financiranju MSP v Sloveniji leta 2002 ta problem izpostavljen kot bolj žgoč od pričakovanega, ki bi naj bil največji pri razvoju podjetja, to je financiranje. Podjetniki so težave pri dostopu do virov financiranja postavili šele na drugo mesto. MSP so v Evropi in v Sloveniji izjemen potencial za gospodarstvo. Njihov obstoj in delovanje ob drugih dejavnikih pomembno pogojuje tudi ustrezno finančno okolje in viri financiranja. Dolžniško financiranje v obliki bančnih kreditov je za MSP najbolj dostopen vir kapitala, kljub temu, da je drag in v omejenih količinah. Danes, v času finančne krize in na pragu recesije, so se pogoji za pridobitev bančnih kreditov za MSP še zaostrili. K temu so v določeni meri prispevale tudi spremembe in določila novega kapitalskega sporazuma Basel II ter zahteve evropske direktive CAD3, ki od poslovnih bank zahtevata kapitalsko ustreznost, prilagojeno boniteti komitentov in podrobno opredelitev vseh tveganj, katerim so banke izpostavljene pri svojem poslovanju. Težko bi trdili, da je vpliv Basla II za kreditiranje MSP ugoden. Zaradi individualne presoje tveganosti vsakega bančnega posla posebej, so na slabšem predvsem mlada podjetja in tista s slabimi finančnimi rezultati poslovanja. Kreditiranje MSP je s strani bank ocenjeno kot zelo tvegano, ker vedno obstaja možnost prepletanja podjetniških financ z zasebno porabo. Pri odobravanju kreditov MSP banke izdelajo bonitetno oceno podjetja na osnovi preteklih poslovnih rezultatov ter načrtovanih bodočih poslovnih izidov za najmanj eno leto, pri dolgoročnem kreditiranju pa tudi do pet let. Zelo pomembno je, da podjetnik posreduje bančnemu delavcu čim več informacij o svoji dejavnosti, poslovnih partnerjih in trgih, na katerih posluje ter predstavi bodoče načrte za razvoj in rast podjetja in ponudi ustrezno zavarovanje za predlagani kreditni posel. Evropa na čelu z Evropsko komisijo se zaveda pomena MSP za evropsko gospodarstvo, zato namenja MSP veliko pozornost in milijone evrov finančne pomoči za financiranje obratnega kapitala, za izvajanje mednarodnih poslov, za internacionalizacijo, za vlaganja v raziskave, razvoj in inovacije ter za okoljevarstvene naložbe. Finančna sredstva so MSP na voljo v obliki kratkoročnih in dolgoročnih kreditov, v obliki subvencij, donacij in garancij ter v obliki jamstev. MSP pa morajo poznati pot do informacij o virih, ki so na razpolago, načine kako do njih dostopati in vedeti kateri so zanje v dani situaciji razvoja podjetja pravi in najugodnejši. Preživetje finančne krize in recesije lahko primerjamo z golim preživetjem v naravi, kjer preživijo samo najboljši. Menim, da bodo to krizo preživela tista MSP, ki bodo imela pravo idejo, jasne cilje, aktivno delovanje, motivirane zaposlene, ki bodo uspela vzpostaviti uspešna partnerstva in najti pravo banko.
Keywords: Financiranje, Mala in srednje velika podjetja, Kreditno tveganje, Bančni krediti, Basel II, Kapitalske zahteve, Finančna kriza, Zavarovanje
Published: 24.11.2009; Views: 2217; Downloads: 185
.pdf Full text (644,17 KB)

2.
UPRAVLJANJE S KAPITALOM BANKE
Riana Tratar, 2009, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo predstavili upravljanje s kapitalom ter upravljanje s tveganji, s katerimi se banke največkrat srečujejo pri svojem poslovanju. Upravljanje kapitala banke zahteva zaradi mnogih funkcij, ki jih opravlja, veliko pozornost. Ker je poslovanje banke izpostavljeno raznim vrstam tveganj, je kapital poleg vira financiranja tudi vir za pokrivanje nepričakovanih izgub in je glavno sredstvo, ki banki zagotavlja zaščito proti raznim vrstam tveganj ter ji tako omogoča varno in stabilno poslovanje. Pri upravljanju kapitala je pomembna alokacija kapitala, to pa določa strategija, kot poslovna odločitev na najvišji ravni. Namen strategije pri upravljanju kapitala je, da mora upoštevati in določiti želeni donos lastnikov in izpostavljenost tveganjem. Strategija banke določa upravljanje kapitala s politikami upravljanja banke, z donosnostjo in potrebami po kapitalu, ki jih določa izpostavljenost tveganjem zaradi poslovanja. Pri tem smo na kratko predstavili tudi primer upravljanja s kapitalom v Probanki d.d. Upravljanje s tveganji je za banko nepogrešljiva bančna funkcija, saj se glede na poslovanje nenehno izpostavlja tveganjem. Banka ne sme nadomestiti slabega upravljanja s tveganji z večjim obsegom kapitala, ampak mora strmeti k izboljšanju procesov upravljanja s tveganji, kajti noben obseg kapitala ni zadosten, kadar ima banka slab proces upravljanja s tveganji. Pri tem smo ugotovili, da je pomembno, da ima banka vzpostavljen učinkovit proces upravljanja s tveganji, ker le to banki zagotavlja konkurenčno prednost.
Keywords: kapital banke, kapitalska ustreznost, Basel II, upravljanje s kapitalom, alokacija kapitala, upravljanje s tveganji.
Published: 09.07.2010; Views: 2206; Downloads: 274
.pdf Full text (1,42 MB)

3.
INFORMACIJSKA PODPORA PRI OCENJEVANJU BONITETE KOMITENTA V BANKI
Petra Fišer, 2010, undergraduate thesis

Abstract: To diplomsko delo zajema več področij, ki se med seboj povezujejo. Osrednja tema je informacijski sistem, ki se nanaša na ugotavljanje bonitete komitenta. V prvem delu sem opredelila tveganja, ki nastanejo pri poslovanju banke in kako jih le-te obvladujejo. Ker obstaja več vrst tveganj sem se omejila na kreditno tveganje, ki sem ga podrobneje predstavila. Sporazum Basel II pa je bil odgovor na vedno večja tveganja. V drugem delu sem podrobneje predstavila pojem bonitetna ocena. Navedla sem kazalnike in podatke, ki so potrebni za izračun bonitetne ocene ter opredelila dejavnike bonitet podjetja. Opisala sem bonitetne razrede in vpliv Basla II na presojo bonitete podjetja. V tretjem delu sem predstavila informacijski sistem v banki X, ponudnika programske opreme Adacta d.o.o. ter informacijsko povezavo z zunanjimi viri informacij. V četrtem delu sem predstavila bonitetno dejavnost v Sloveniji. Ker je ta že zelo razširjena in ima veliko različnih virov informacij, sem se omejila le na nekatere. To so: spletni portali E-bonitete, IBON, GVIN.com; Bonitetna hiša I d.o.o. in institucija, ki je prav tako prisotna tudi kot spletni portal AJPES. V zadnjem petem delu sem podrobneje predstavila slovenski informacijski sistem bonitet (SISBON).
Keywords: Kreditno tveganje, Basel II, bonitetna ocena, informacijski sistem, Adacta d.o.o., zunanji viri informacij, e-bonitete, IBON, AJPES, GVIN.com, bonitetna hiša I d.o.o., SISBON.
Published: 16.08.2010; Views: 2496; Downloads: 398
.pdf Full text (4,26 MB)

4.
PRIMERJAVA SENČNEGA BANČNIŠTVA MED EVROPSKO UNIJO IN ZDRUŽENIMI DRŽAVAMI AMERIKE
Jasna Čavalić, 2016, master's thesis

Abstract: Zadnja finančna kriza, ki je posledica globalne finančne nestabilnosti, je pokazala na pomembnost rastočega senčnega bančništva. Senčno bančništvo se navezuje na aktivnosti v zvezi z likvidnostjo, kreditnim posredništvom in spremembo ročnosti finančnih sredstev, ki potekajo zunaj urejenega bančnega sistema. Senčno bančništvo tako poimenujemo zaradi izmikanja bančnim regulacijam. V magistrski nalogi smo se osredotočili na senčno bančništvo v Evropski uniji in Združenih državah Amerike. Predstavili smo pojem senčnega bančništva, njegovo vlogo in način delovanja. Opisali smo glavne subjekte in aktivnosti, ki tvorijo senčni bančni sistem. Kljub problemom z razpoložljivostjo podatkov smo primerjali obseg senčnega bančništva v EU in ZDA in ugotovili, da je ta manjši v EU kot v ZDA. Ugotovili smo tudi, da se je velikost senčnega bančništva v EU povečala v času finančne krize, medtem ko so razmere v ZDA šle v drugo smer: v času krize se je obseg dejavnosti v senčnem bančništvu v ZDA zmanjšal. Regulacija bančništva je bila v preteklosti zelo pomanjkljiva. V želji, da se v bodoče ne bi ponovila gospodarska kriza v enakih dimenzijah, pa so na območju Evrope in v Združenih državah Amerike finančni izvedenci v interakciji z regulatorji na novo napisali oz. izpopolnili zakone, ki so do zdaj imeli pravno moč na finančnih trgih. V EU so dopolnili zavezujoče direktive zbrane v Basel III; v ZDA so pravno potrdili celosten zakonik, imenovan Dodd-Frankov zakon, katerega cilj je sistematizirati kompleten ameriški finančni sektor.
Keywords: senčno bančništvo, listinjenje, repo posli, drugi finančni posredniki, bančna regulacija, Dodd-Frankov zakon, Basel III
Published: 11.01.2017; Views: 743; Downloads: 44
.pdf Full text (1,28 MB)

5.
BASEL II IN FINANČNA KRIZA
Vesna Grabnar, 2010, undergraduate thesis

Abstract: V okviru prvega stebra Basla II banka z bolj ali manj sofisticiranimi sistemi za merjenje tveganj izračunava minimalni (regulatorni) kapital za kreditno, tržno in operativno tveganje. Namen drugega stebra je zagotoviti, da bodo banke razpolagale s kapitalom, ki ustreza njihovi tveganosti in poslovni strategiji. Poleg tveganj zajetih v prvem stebru (kreditno, tržno, valutno, obrestno in operativno tveganje), naj bi banke spremljale še druga tveganja (obrestno tveganje iz bančne knjige, tveganje koncentracije, likvidnostno tveganje, tveganje poravnave in strateško tveganje). Glede na zahteve tretjega stebra pa se morajo banke bolj transparentno predstaviti javnosti oziroma svoje poslovanje bolje razkriti. V času finančne krize so se pojavile številne pomanjkljivosti Basla II. Pred več kot letom in pol se je začela finančna kriza. Na milijone ljudi je izgubilo delo, pojavili pa so se naslednji veliki problemi. Prenapihnjene cene vrednostnih papirjev na borzah, prenapihnjene cene nepremičnin, nezmožnost odplačevanja hipotekarnih posojil prebivalstva in podjetij (prezadolženost), vključevanje tradicionalnega komercialnega bančništva v nove, visoko tvegane oblike financiranja, veliko neravnovesje na področju trgovine, nastanek novih finančnih skladov brez nadzora, ki so izdajali raznovrstne tvegane vrednostne papirje. Za preprečitev vnovične finančne krize so potrebne reforme finančnih regulacij. Med krizo so se pokazale številne slabosti in pomanjkljivosti Basla II, njegova nadgradnja naj bi te pomanjkljivosti odpravila. Banke so nagnjene k procikličnemu obnašanju, vendar pa lahko vzpostavitev sistema dinamičnih oziroma statističnih rezervacij neželene učinke bistveno omeji ali pa celo povsem odpravi. Enostavna analiza novejših agregatnih podatkov potrjuje cikličnost oblikovanja rezervacij in njihove prociklične učinke na kreditno in s tem gospodarsko aktivnost. Že opravljene analize cikličnosti kreditne aktivnosti bank pri slovenskih bankah so pokazale, da cikličnost pri oblikovanju rezervacij obstaja tudi v slovenskem bančnem sistemu, ter da lahko govorimo tudi o obstoju učinka procikličnosti. Potrebno je oblikovanje sklada dinamičnih rezervacij, ki se polni v obdobjih pospešene kreditne rasti, v obdobjih upočasnjene kreditne rasti pa se iz njega črpa. Oblikovanje sklada je odvisno od kreditnega poslovanja posamezne banke.
Keywords: Basel I, Basel II, finančna kriza, procikličnost, minimalne kapitalske zahteve, regulatorni nadzor, tržna disciplina, CAD 3, dinamične rezervacije, Banka Celje.
Published: 11.11.2010; Views: 2071; Downloads: 219
.pdf Full text (679,49 KB)

6.
KREDITNO TVEGANJE V BANČNEM POSLOVANJU
Vesna Kovač, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Hiter tehnološki razvoj in razvoj inovacij na področju bančnih storitev, globalizacija in internacionalizacija bančnega poslovanja ter rastoča konkurenca na finančnem trgu so prispevali k velikim spremembam dejavnosti bank. Pritiski tveganj, katerim so banke izpostavljene pri svojem poslovanju so vedno večji, ravnanje z njimi pa postaja čedalje pomembnejša dejavnost in glavni vir uspešnost sodobnih bank. Med ključna tveganja najpogosteje uvrščamo kreditno, tržno, obrestno, operativno in likvidnostno tveganje. Kreditno tveganje lahko opredelimo kot tveganje nastanka izgube zaradi neizpolnitve obveznosti dolžnika do banke. Za njegovo uspešno obvladovanje se banka najprej loti njegovega ocenjevanja in merjenja. S pomočjo ocene ugotoviti, kolikšna je verjetnost, da kreditojemalec svojih obveznosti ne bo poravnal. Ocenjevanje kreditnega tveganja sestoji iz kvantitativne in iz kvalitativne analize. Z merjenjem tveganja pa banka določi mejo še sprejemljivega tveganja, ki ga je pripravljena prevzeti. Kreditno tveganje lahko banka obvladuje na več načinov, kot na primer z izpolnjevanjem zakonskih zahtev, razpršenostjo naložb po sektorjih, uporabo ustreznih modelov in zavarovanjem kreditov. Kot izredno pomemben dejavnik za obvladovanje kreditnega tveganja predstavljajo bonitete kreditojemalca. Banke razvrščajo komitente v bonitetne razrede in na ta način tudi določijo zavarovanje kreditne naložbe. Merila, na podlagi katerih banke ocenjujejo boniteto, delimo na objektivna in subjektivna. Pomembno oceno odigra tudi oblika kreditnega zavarovanja in to že na začetku postopka pridobitve kredita. Na podlagi tega, kaj je kreditojemalec pripravljen ponuditi za zavarovanje kredita, lahko banka sklepa o kreditojemalčevem zaupanju v lasten projekt in s tem tudi maksimalnem angažiranju za njegovo izpolnitev. K večji varnosti in stabilnosti finančnega poslovanja pa vsekakor prispeva novi kapitalski sporazum Basel II, ki temelji na treh komplementarnih stebrih, in sicer: I. steber — minimalne kapitalske zahteve, II. steber — regulativni nadzor in III. steber — tržna disciplina. Končni rezultat novega kapitalskega sporazuma naj bi bila predvsem prerazporeditev kapitala v bankah glede na tveganost njihovega poslovanja. Banke z manj tveganim portfeljem ter učinkovitimi sistemi za obvladovanje kreditnega, operativnega in tržnega tveganja naj bi bile deležne kapitalskih olajšav, ostale banke pa bi bile, zaradi manjšega prizadevanja za obvladovanje tveganj, v bistvu »kaznovane« z višjimi kapitalskimi zahtevami. Eden izmed ciljev Basla II je tudi približevanje višine regulatornega kapitala ekonomskemu kapitalu.
Keywords: KLJUČNE BESEDE: kreditno tveganje, obvladovanje tveganj, ocenjevanje kreditnega tveganja, merjenje kreditnega tveganje, boniteta kreditojemalca, zavarovanje kreditnega tveganja, kapitalski sporazum Basel II
Published: 22.09.2010; Views: 2044; Downloads: 212
.pdf Full text (610,28 KB)

7.
VPLIV SOLVENTNOSTI II NA ZAVAROVALNIŠKI SEKTOR V EU
Marjan Inkret, 2010, final seminar paper

Abstract: Zavarovalništvo je pomemben člen finančnega sistema, saj nudi razne oblike zavarovanja pred določenimi tveganji. Pri svojem poslovanju zavarovalnice izrabljajo učinek diverzifikacije in vsote velikih števil, kar občutno zmanjša tveganja. Njihove naložbe, še posebej pa dolgoročne, so izrednega pomena za narodno gospodarstvo in prispevajo velik delež k velikosti BDP. Razvoj na vseh področjih je s seboj prinesel tudi nova tveganja. Star sistem Solventnosti I je tako prišel do faze zastarelosti, zato so inštitucije Evropske unije začele priprave na uvedbo posodobljenega sistema, imenovanega Solventnost II. Solventnost II temelji deloma na prejšnji uredbi poslovanja zavarovalnic, prav tako pa tudi na modernejšem pristopu, ki določa poslovanje bank (imenovanem Basel II). Še največja podobnost z bančno direktivo je struktura treh stebrov, ki skrbi za celostni pristop pri upravljanju s tveganji. Pri vpeljavi Solventnosti II se uporablja Lamfalussyjev proces, pri katerem sodelujejo evropske institucije kot so Evropska komisija, Evropski svet in Evropski parlament pri pripravah, predlogih in potrditvah. Pričakovani vplivi vpeljave Solventnosti II so večja povezanost evropskega zavarovalniškega trga, večja varnost potrošnikov, večja medsebojna konkurenca, novi in inovativni produkti, večja transparentnost poslovanja in boljši nadzor. Negativne posledice vpeljave pa bi lahko bili visoki administrativni stroški ter dajanje prednosti večjim zavarovalnicam.
Keywords: Ključne besede: diverzifikacija, vsota velikih števil, upravljanje tveganj, zavarovalno tveganje, tržno tveganje, kreditno tveganje, likvidnostno tveganje, operativno tveganje, Solventnost I, Solventnost II, Basel II, Lamfalussyjev proces, Evropska komisija, Odbor evropskih nadzornikov za zavarovanje in poklicne pokojnine - CEIOPS, Odbor za zavarovanja in poklicne pokojnine - EIOPC, zahtevani solventnostni kapital – SCR, minimalni zahtevani kapital – MCR, interni model, standardni model, pozavarovanj
Published: 03.12.2010; Views: 3040; Downloads: 465
.pdf Full text (975,04 KB)

8.
MERJENJE IN UPRAVLJANJE OPERATIVNEGA TVEGANJA V BANKAH
Jasmina Rožman, 2010, final seminar paper

Abstract: Operativno tveganje je v zadnjih letih pridobilo na pomenu, z njegovo problematiko so se namreč začele ukvarjati vse banke in institucije s področja bančništva. V to jih je prisililo zavedanje o vedno večjih bančnih izgubah zaradi neobvladovanja operativnega tveganja. K zavedanju o problematiki je v veliki meri pripomogel novi kapitalski sporazum, imenovan Basel II, ki je obvezen za vse članice Evropske skupnosti. Basel II vključuje veliko novosti, predvsem na področju ocenjevanja in merjenja tveganj. Ena izmed največjih in najkoristnejših novosti je določitev minimalnih kapitalskih zahtev za operativno tveganje, z izpolnjevanjem katerih bi naj povečali stabilnost mednarodnega bančnega sistema. Za učinkovito celovito obvladovanje operativnega tveganja je potrebno izbrati pravilne pristope za merjenje in upravljanje operativnega tveganja. Izdelava okvirja upravljanja operativnega tveganja in njegova implementacija ter izbira pristopa za izračun minimalnih kapitalskih zahtev sta procesa, ki sta izredno pomembna in morata potekati v vsaki banki. Z implementacijo upravljanja operativnega tveganja v svoje procese, bodo banke vplivale na varnost in transparentnost celotnega poslovanja.
Keywords: banke, novi kapitalski sporazum, Basel, kapital, kapitalska zahteva, operativno tveganje, upravljanje operativnega tveganja.
Published: 21.12.2010; Views: 1905; Downloads: 208
.pdf Full text (583,99 KB)

9.
TVEGANJA BANČNIH POSLOV
Jure Rozman, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Banke se pri svojem poslovanju srečujejo s številnimi tveganji. Najpomembnejše tveganje bančnega poslovanja je kreditno tveganje, ki naj bi bilo razlog za kar 50-60% problemov, ker dolžniki ne morejo odplačati obresti ali vrniti posojila. Pri svojem poslovanju pa se banke srečujejo tudi z ostalimi tveganji kot so: likvidnostno, operativno, sprememb obrestne mere, valutno in deželno tveganje. Učinkovito obvladovanje teh tveganj je enako pomembno kot obvladovanje kreditnega tveganja. Tveganja bančnega poslovanja se medsebojno prepletajo in so v soodvisnosti. Tveganjem bančnega poslovanja se ni mogoče izogniti. Z uporabo primernih politik in metodologij pa je mogoče ta tveganja minimizirati in obvladovati. Pomembne novosti je na področju obvladovanja tveganj prinesel kapitalski sporazum Basel II. Aktivno obvladovanje in upravljanje tveganj predstavlja za banko pomembno konkurenčno prednost in ustvarjanje dobičkov. V času finančne krize se močno kaže pomembnost učinkovitega obvladovanja tveganj. V tem času so se pokazale tudi določene pomanjkljivosti obstoječih kapitalskih standardov Basel II ter potreba po bolj trdnih kapitalskih in likvidnostnih standardih. V ta namen Banka za mednarodne poravnave že pripravlja nove kapitalske standarde Basel III.
Keywords: kreditno tveganje, likvidnostno tveganje, obrestno tveganje, operativno tveganje, valutno tveganje, deželno tveganje, obvladovanje tveganj, Basel II, CRM tehnike.
Published: 11.02.2011; Views: 2331; Downloads: 152
.pdf Full text (401,04 KB)

10.
OBVLADOVANJE KREDITNEGA TVEGANJA V BANKAH IN MERTONOV MODEL
Nina Polanec, 2011, master's thesis/paper

Abstract: Banke se v okviru svojega delovanja srečujejo z vrsto različnih tveganj. Glavno med njimi je kreditno tveganje, saj izhaja iz osnovne dejavnosti banke, to je zbiranje in posojanje finančnih sredstev. Področje kreditnih tveganj je, kot tudi področja drugih tveganj, zakonsko urejeno skozi različne nadzorne institucije. Velikost tveganj v bankah je v tesni povezavi z ekonomskim dogajanjem oziroma ekonomskimi cikli. Ciklično gibanje gospodarstva pomembno vpliva na stabilnost bančnega sistema. Za večje doseganje le-te je kot posledica pomanjkljivosti dosedanjih zakonskih smernic nastala nova kapitalska ureditev BASEL III, ki bankam omogoča boljše obvladovanje tveganj. Za obvladovanje kreditnih tveganj je bankam ob zakonskih smernicah na voljo še vrsta različnih modelov, ki obravnavajo tveganost posameznega dolžnika, portfeljev ali banke. Za merjenje verjetnosti neplačila dolžnikovih obveznosti lahko banka uporabi Mertonov model, ki ga naj modificira v skladu z lastnimi potrebami.
Keywords: kreditno tveganje, gospodarski cikel, finančne krize, Basel III, merjenje kreditnega tveganja, Mertonov model
Published: 29.06.2011; Views: 2254; Downloads: 381
.pdf Full text (1,53 MB)

Search done in 0.21 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica