| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 4 / 4
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Dravska banovina v drugi polovici tridesetih let in vpliv Slovencev v Kraljevini Jugoslaviji (1935–1941)
Gašper Šmid, 2018, doctoral dissertation

Abstract: V doktorski disertaciji z naslovom Dravska banovina v drugi polovici tridesetih let in vpliv Slovencev v Kraljevini Jugoslaviji (1935–1941) je predstavljen položaj Dravske banovine v političnem, ekonomskem, socialnem, narodnostnem in diplomatskem vidiku od vstopa nekdanje Slovenske ljudske stranke v vlado pa do začetka druge svetovne vojne na slovenskem ozemlju, ki je bilo vključeno v Kraljevino Jugoslavijo. To je čas zaostrenih mednarodno-političnih razmer v Evropi, ki so jih vzpostavile totalitaristične ideje fašizma, nacizma in komunizma. Podobno zaostreno stanje je bilo zaradi nacionalnih trenj in ideoloških spopadov tudi v Kraljevini Jugoslaviji in posledično tudi v Sloveniji. Banski svet Dravske banovine je bil v tem času nezadovoljen z zgolj posvetovalno funkcijo in je želel pridobiti čim večjo avtonomijo, zlasti v finančnem okviru, ki bi pripeljala do t. i. Banovine Slovenije, federativne upravno enote pod vodstvom bana, z lastnimi pristojnostmi v gospodarstvu, šolstvu, socialnih in notranjih zadevah ter financah, ki bi bile omejene samo na njeno ozemlje. Stanje oziroma vpliv Dravske banovine in Slovencev v Kraljevini Jugoslaviji je bilo ugotovljeno iz statistike in analiz o diplomatsko-konzularnih predstavnikih, zapisanih v arhivskem gradivu Ministrstva za zunanje zadeve Kraljevine Jugoslavije, ki ga hranijo v Arhivu Jugoslavije v zbirki AJ 37 dr. Milana Stojadinovića. V takratni Jugoslaviji so namreč vse odločitve nastajale, se usklajevale in potrjevale v centru, in sicer v Beogradu. V poglavju o nemški manjšini na Kočevskem je bila potrjena takratna situacija, predstavljene pa so bile tudi nove ugotovitve o življenju in sobivanju Slovencev s predstavniki nemške manjšine v zadnjih letih pred drugo svetovno vojno. Pričujoče delo je nastalo na podlagi arhivskega gradiva, ki ga hranita Arhiv Republike Slovenije v Ljubljani in Arhiv Jugoslavije v Beogradu, s pomočjo uradnih listov, časopisnega gradiva ter znanstvene in strokovne literature.
Keywords: Dravska banovina 1935–1941, Kraljevina Jugoslavija, politične stranke, Jugoslovanska radikalna zajednica, banovina Hrvaška, banovina Slovenija, banski svet, notranja politika, avtonomija.
Published in DKUM: 23.08.2018; Views: 3555; Downloads: 457
.pdf Full text (6,97 MB)

2.
The influence of war on the dynamics of unemployment in Banovina (Croatia)
Zoran Stiperski, Zdenko Braičić, 2009, review article

Abstract: This paper deals with the effects of economic transition and the Croatian war for independence (the Homeland War) on the stagnation and decline of economic activities, which resulted in mass unemployment. This problem is analysed in the case of Banovina, a traditionally underdeveloped region that was occupied during the war by Serb aggressor forces. A comparison of the dynamics of unemployment in Banovina, and its structural characteristics, with average trends and traits in Croatia provides insight into some of the developmental problems that burden this region.
Keywords: Banovina, war devastation, economic stagnation, unemployment, structural traits
Published in DKUM: 26.03.2018; Views: 1067; Downloads: 118
.pdf Full text (156,08 KB)
This document has many files! More...

3.
4.
GOSPODARSTVO DRAVSKE BANOVINE MED LETI 1929 - 1934 V LUČI ČASNIKA MARBURGER ZEITUNG IN SLOVENSKI GOSPODAR
Damir Ištvan, 2014, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je najprej ovrednoteno gospodarstvo ob nastanku države Kraljevine SHS leta 1918 ter razvoj vse do prihoda gospodarske krize. V primerjavi z drugimi državami je z majhno zamudo leta 1931 prispela svetovna gospodarska kriza tudi v Jugoslavijo. V diplomskem delu so raziskana vprašanja, kako se je odvijala gospodarska kriza v luči tedanjega časopisa ter kako so krizo doživeli ljudje, ki so živeli v tistem času. Kriza ni prizadela le industrije, saj je bila Jugoslavija tudi agrarna država. Kljub temu je bila Dravska banovina industrijsko najnaprednejši del Jugoslavije. Prizadeti niso bili le delavci in obrtniki, temveč tudi kmetje. Ko je kriza zajela celotno Evropo in Jugoslavijo, se je oblikovalo vprašanje, kako je slovenska in jugoslovanska industrija delovala s tujo industrijo ter izraz vpliva krize na državnem in banovinskem izvozu izdelkov, polizdelkov ter surovin. V tem delu so raziskani ukrepi vlade in banskega sveta za izhod iz krize. Delo se prav tako sprašuje, če so podjetja in tovarne samo propadli ali pa so med tem izgradili kakšne nove obrate v slovenskih mestih. Gospodarska kriza je prišla z zamudo v Jugoslavijo in je tudi odšla z zamudo, medtem ko so ostale države kazale znake konjunkture. Kot časovni okvir raziskovanja in pregledovanja časnika je leto 1929 z uvedbo šestojanuarske diktature kralja Aleksandra. Zaključi se z letom 1934, ko Bogoljub Jevtić 20. decembra 1934 sestavi novo vlado.
Keywords: Kraljevina Jugoslavija, Dravska banovina, gospodarska kriza, gospodarski razvoj, 1929–1934
Published in DKUM: 16.12.2014; Views: 2969; Downloads: 283
.pdf Full text (694,81 KB)

Search done in 0.09 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica