| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 13
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
2.
3.
NALOGE EVROPSKE CENTRALNE BANKE IN NACIONALNIH BANK V EVROSISTEMU
Simona Lampret, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Združevanje Evrope, ki se je pričelo leta 1951, je svoj razvoj nadgrajevalo iz leta v leto. Velik korak so takratne države članice EU naredile leta 1990, ko se je s prvo fazo začelo ustvarjanje Ekonomske in monetarne unije — EMU. Brez razvoja EMU, tudi Evrosistem ne bi obstajal, saj tretja faza EMU sloni prav na osnovi skupne denarne valute — evru in s tem tudi na izvajanju skupne denarne politike, za katero je odgovorna ECB. Zato je v drugem poglavju diplomske naloge na kratko opisana pot od začetka združevanja evropskih držav in ustvarjanja EMU, vse do danes, ko imamo v EU (i) Evropski sistem centralnih bank (ECSB), v katerem so vse NCB držav EU z ECB na čelu in (ii) Evrosistem, ki predstavlja centralnobančni sistem, v katerem so NCB držav članic EU, ki so uvedle evro ter »srce« sistema — ECB. Podrobneje so pregledani cilji in naloge, ter strategije in taktike doseganja teh zastavljenih ciljev in izpolnjevanja dotičnih nalog. Poglavitni cilj Evrosistema je ohranjanje stabilnosti cen, ki pa ga Evrosistem izpolnjuje predvsem z opredelitvijo in izvajanjem denarne politike evroobmočja. Evrosistem je centralnobančni sistem, ki upošteva načelo decentralizacije. V tretjem poglavju je tako predstavljena delitev dela v Evrosistemu. Vse NCB držav evroobmočja so vključene v ta sistem, kamor vsaka posamezna NCB prispeva svoj delež pri izpolnjevanju ciljev in nalog Evrosistema. Vendar za vse NCB Evrosistema veljajo enaka pravila in zakoni, ki jih določajo Pogodba EU, Statut ESCB/ECB in drugi predpisi, smernice in sklepi. Prav tako vse NCB Evrosistema vodi in nadzoruje ECB, ki postavlja pravila, sprejema strateške odločitve in NCB narekuje delovanje v skladu z doseganjem poglavitnega cilja Evrosistema. V četrtem poglavju so obravnavane finančne prilagoditve NCB ob vstopu v Evrosistem. Za vse NCB veljajo enaka pravila, ki pa se z dogovori in odobritvijo ECB od države do države nekoliko prilagajajo, vendar samo, če ima posamezna država članica, ki je vstopila v evroobmočje zares utemeljene razloge. BS se je tako kot ostale NCB, ki so vstopile v Evrosistem, morala finančno prilagoditi zahtevam ECB. Vsi izračuni, količine in odstotki, ki so jih NCB dolžne vplačati ali prejeti, temeljijo na izračunanem kapitalskem ključu, ki je drugačen in edinstven za vsako NCB ESCB posebej. Kapitalski ključ se namreč prilagaja vsakih pet let ali, ko se nova država pridruži EU, zato se izračunava za vsako NCB EU. Kapitalski ključ določa tudi količino in obseg izdaje evrobankovcev in kovancev, ki jih lahko izda posamezna NCB Evrosistema.
Keywords: Evrosistem, Evropska centralna banka, nacionalne centralne banke evroobmočja, centralnobančni sistem, načelo decentralizacije, monetarna politika, evro, kapitalski ključ, sodelovanje, organi odločanja ECB, Statut ESCB/ECB, Banka Slovenije
Published: 04.08.2010; Views: 2040; Downloads: 259
.pdf Full text (791,63 KB)

4.
INTERNETNO BANČNIŠTVO ZA PODJETJA NA PRIMERU POŠTNE BANKE SLOVENIJE D.D.
Mojca Bergauer Jarc, 2010, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je opisano elektronsko bančništvo s poudarkom na internem bančništvu. Tema je bila izbrana z moje strani zaradi zanimanja, skozi diplomsko delo pa je bilo znanje o tej temi nadgrajeno. Diplomska naloga je razdeljena v dva tematska sklopa, v katerem je zajeto elektronsko bančništvo tako s teoretičnega kot tudi s praktičnega vidika. V prvem tematskem sklopu je bil zajet teoretičen del opredelitve elektronskega bančništva s poudarkom na internetnem bančništvu. Opisano je delovanje elektronskega bančništva, katere storitve ponuja, prodajne poti in varnost poslovanja. Drugi tematski sklop je izključno namenjen praktičnemu prikazu internetnega bančništva za podjetja na primeru Poštne banke Slovenije d.d.. Na začetku je najprej na splošno in kratko predstavljena Poštna banka Slovenije in ponudbo elektronske banke ter njena funkcionalnosti. V nadaljevanju so opisane storitve plačilnega prometa in varnost elektronskega poslovanja ter primerjava dveh ponudnikov programske opreme Hermes SoftLab d.d. in Halcom d.d. z vidika uporabnikov. Poseben poudarek je na razvoju oz. nadgradnji programske opreme in razširitvi ponudbe internetne banke. Opredeljeno je internetno bančništvo za pravne osebe. Internetni način poslovanja pomeni prihranek dragocenega časa, je enostavne uporabe in hkrati prinaša posodobitev bančnega poslovanja. S tem načinom se odpirajo nove tržne poti, preko katerih se komitent poveže z banko. Prav komitenti pa so tisti zaradi katerih banke vodijo nenehen boj s konkurenco, saj se zavedajo, da bodo na trgu ostale samo, če bodo korak pred njimi.
Keywords: Elektronsko poslovanje, elektronsko bančništvo, internetno bančništvo, banka, komitent, elektronski denar, mikroplačila, POS delovna mesta, internet, Poštna banka Slovenije, elektronska banka, Hermes SoftLab d.d., Halcom d.d., e - računi, direktne bremenitve SEPA
Published: 16.08.2010; Views: 2169; Downloads: 191
.pdf Full text (4,39 MB)

5.
STABILNOST SLOVENSKEGA BANČNEGA SISTEMA IN VLOGA BANKE SLOVENIJE
Davorin Kušnik, 2011, final seminar paper

Abstract: Diplomski seminar združuje tematiko sodobne in vse bolj nujne finančne stabilnosti znotraj slovenskega nacionalnega okvira, vpliv in vlogo Banke Slovenije ter posledice zadnje svetovne finančne krize. Zgodovina ekonomske znanosti vseskozi nakazuje dejstvo, da gospodarska rast nikoli ni linearna in razvoj nikoli ni konstanten. Obdobju prosperitete skoraj zagotovo sledi obdobje recesije in obratno. V postavljanju ogrodja za zdrav in predvsem stabilen finančni sistem neke države, morajo največ postoriti državni subjetki sami. Ključno je sodelovanje tako na nacionalni kot tudi mednarodni ravni, ki mora v procesu vzdrževanja stabilnosti finančnega sistema iskati poti naprednih izboljšav, zaščititi končne odjemalce finančih proizvodov in v kočni fazi doseganje cilja stabilnosti finančnega sistema.
Keywords: Finančna stabilnost, bančni sistem, finančna regulacija, finančni nadzor, Banka Slovenije, finančna kriza
Published: 01.12.2011; Views: 1873; Downloads: 229
.pdf Full text (406,56 KB)

6.
IZLOČANJE TVEGANJ V MEDNARODNEM POSLOVANJU Z BANČNIMI GARANCIJAMI
Drago Vaupotič, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Da bi podjetje v današnjih zaostrenih pogojih poslovanja dolgoročno preživelo, se mora tega zavedati in z aktivnim upravljanjem tveganj obvladovati in sprejemati ukrepe za njihovo zmanjševanje. Čeprav ne obstaja način, ki bi v celoti odpravil vsa tveganja, je ta mogoče v veliki meri omiliti z uporabo določenih finančnih instrumentov. Eden najpomembnejših je bančna garancija, ki v poslovnem svetu velja za enega najzanesljivejših instrumentov zavarovanja, predvsem pri večjih in zahtevnejših transakcijah. V nalogi so predstavljena plačilna tveganja in njihovo obvladovanje, podrobneje pa je opisana bančna garancija, njen pravni okvir, prednosti in slabosti, primerjava z drugimi instrumenti ter vrste bančnih garancij. V empiričnem delu naloge sem predstavil Poštno banko Slovenije, d.d. — bančna skupina Nove Kreditne banke Maribor d.d., kot enega od ponudnikov tovrstnih finančnih storitev v Sloveniji, in postopek pridobitve bančne garancije.
Keywords: plačilna tveganja, bančna garancija, banka, naročnik garancije, upravičenec garancije, storitvene garancije, plačilne garancije, Poštna banka Slovenije, izdaja garancije
Published: 18.02.2011; Views: 1839; Downloads: 256
.pdf Full text (3,74 MB)

7.
SEPA - PREDNOSTI IN POTENCIALI
Denis Kiralj, 2010, undergraduate thesis

Abstract: SEPA (Single Euro Payment Area) oz. enotno območje plačil v evrih je območje znotraj Evrope, kjer potrošniki, podjetja in drugi gospodarski subjekti lahko izvajajo in prejemajo plačila v evrih, neodvisno ali gre za plačilni promet znotraj nacionalnih meja ali čezmejni plačilni promet, pod istimi osnovnimi pogoji, pravicami in obveznostmi ne glede na njihovo lokacijo. To pomeni da lahko opravljajo negotovinska plačila malih vrednosti v evrih z enega samega računa in z uporabo enega samega niza plačilnih instrumentov, tako preprosto, učinkovito in varno, kot opravljajo plačila znotraj svoje države. SEPA ima močan učinek na znižanje bančnih provizij in spremembe operativnih stroškov ponudbene in povpraševalne strani, pri čemer se lahko ti učinki precej razlikujejo glede na naklonjenost do SEPA s strani vseh deležnikov. Učinki SEPA so namreč odvisni od intenzivnosti investicij v vzpostavitev SEPA ter od strategij uvajanja in sprejemanja SEPA s strani ponudnikov in uporabnikov plačilnih storitev. Ključno vlogo pri kreiranju SEPA ima seveda bančna industrija, ki z ustreznimi vlaganji vzpostavi nove plačilne sisteme. Vendar pa je uspešnost projekta SEPA v enaki meri odvisna od naklonjenosti uporabnikov plačilnih storitev do SEPA, ki ključno vplivajo na končni neto SEPA učinek za celotni trg in tržno upravičenost uvajanja SEPA. Nizka naklonjenost do SEPA na povpraševalni strani je pogosto posledica pomanjkanja zavedanja o možnih koristih SEPA in njeni pomembnosti za trg kot celoto. Zato je osveščanje teh deležnikov pomembna naloga evropskih regulatorjev.
Keywords: enotno območje plačil v evrih, čezmejna plačilna transakcija, Evropska unija, Evropska komisija, Uredba 2560/2001, Direktiva o plačilnih storitvah, Banka Slovenije, Evropska centralna banka, Evropski svet za plačila, mednarodna številka bančnega računa (IBAN), bančna identifikacijska koda (BIC), standardi UNIFI, STEP2, klirinško poravnalni mehanizmi SEPA, vse-evropska avtomatska klirinška hiša (PE-ACH), dodatne opcijske storitve, kreditno plačilo SEPA, direktna obremenitev SEPA, kartični okvi
Published: 01.02.2011; Views: 1775; Downloads: 145
.pdf Full text (6,39 MB)

8.
UVEDBA INFORMACIJSKE PODPORE ZA SEPA NA PRIMERU KREDITNIH PLAČIL
Branka Merhar, 2011, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je opisana uvedba informacijske podpore za SEPA na primeru kreditnih plačil v poslovni banki. Temo za diplomsko nalogo sem izbrala sama predvsem zaradi aktualnosti in želji po novih znanjih, ki sem jih ob pisanju diplomske naloge tudi pridobila. V diplomski nalogi je prvem delu opisano delovanje plačilnih sistemov kot so potekali pred uvedbo projekta SEPA v Sloveniji. Opisani so plačilni sistemi, ki so omogočali izvajanje domačega plačilnega prometa, kakor tudi plačilni sistemi, ki so omogočali izvajanje čezmejnega nakazovanja plačil. V drugem delu diplomske naloge je predstavljen projekt SEPA (Single Euro Payments Area - Enotno območje plačil v evrih, ki ga je v ta namen vzpostavila Evropska centralna banka. V projekt SEPA so se vključile tudi slovenske banke, ki kot članice in pod okriljem Združenja bank Slovenije, na nacionalnem nivoju sodelujejo v projektu. V praktičnem delu je prikazana organizacija projekta v banki ter aktivnosti banke, ki so tesno povezane z aktivnostmi na nacionalnem nivoju projekta ter izvedba uvedbe informacijske podpore na primeru kreditnih plačil za implementacijo v SEPA shemo kreditna plačila v poslovni banki. Predstavljene so aktivnosti, ki jih je poslovna banka morala izvesti, da je izpolnila vse pogoje za uspešno vključitev v SEPA shemo kreditna plačila. V zadnjem delu naloge je predstavljena oceno o napredku vzpostavitve enotnega območja plačil v evrih, predvsem za shemo kreditna plačila. Enotno območje plačil v evrih – SEPA pomeni izboljšanje učinkovitosti in standardizacijo domačega in čezmejnega plačilnega prometa. Z uveljavitvijo SEPA plačilnih shem bo notranji in čezmejni plačilni promet potekal na enakih osnovah in standardih ter se izvajal po enakih postopkih, ne glede na to v kateri drzavi znotraj SEPA ima stranka transkacijski račun oziroma preko katerega izvajalca opravlja svoj plačilni promet.
Keywords: Plačilni sistemi, SEPA, SEPA sheme in okvir, kreditna plačila SEPA, plačilni sistemi SEPA, nacionalni program SEPA, Banka Slovenije, Združenje bank Slovenije, plačilni promet banke, migracija, ocena uvedbe.
Published: 06.05.2011; Views: 1630; Downloads: 95
.pdf Full text (1,29 MB)

9.
OBLIKOVANJE USTVARJALNE KLIME V POŠTNI BANKI SLOVENIJE
Polonca Žertek, 2011, final seminar paper

Abstract: POVZETEK Pred pisanjem diplomskega seminarja sem si postavila hipoteze, ki sem jih s pomočjo pogovorov v podjetju lahko tudi potrdila. V veliko veselje mi je bilo, da sem spoznala kakšna je ustvarjalna klima v podjetju, saj sem se iz te izkušnje tudi veliko naučila. Predpostavljala sem, da imajo v Poštni banki Slovenije oblikovano ustvarjalno klimo, vendar klime v podjetju še niso opredelili. Z raziskovanjem sem ugotovila, da sta inovativnost in ustvarjalnost tesno povezana pojma in v današnjih razmerah predstavljata velik pomen za podjetje. Zaposleni so tisti, ki se bodo lotili reševanja problemov in bodo predlagali inovativne predloge za podjetje. Zato je pomembno, da vodje poskušajo oblikovati time, motivirajo zaposlene k večji ustvarjalnosti prav tako pa, da vpeljejo različne metode za spodbujanje ustvarjalnosti. Na ustvarjalnost v organizaciji vpliva veliko različnih dejavnikov. Brez ustvarjalne klime, motiviranih in ustvarjalnih vodij, nagrad, motiviranja zaposlenih, izobraževanja, želj zaposlenih po izboljšavah in sodelovanja, ustvarjalnosti ne bo. V Poštni banki Slovenije ustvarjalna klima, omogoča predvsem dobro počutje na delovnem mestu, saj večina časa zaposleni tam tudi preživijo. Klima v podjetju se odraža v pozitivnih in prijateljskih odnosih, medsebojnem spoštovanju, fleksibilnosti delovnega časa ter opremljenosti delovnega mesta s sodobnimi tehnologijami.
Keywords: Ključne besede: Ustvarjalnost, invencija, inovacija, ustvarjalna klima, tehnike ustvarjalnega mišljenja, Poštna banka Slovenije
Published: 08.12.2011; Views: 1080; Downloads: 82
.pdf Full text (451,04 KB)

10.
ORGANIZACIJSKI VIDIK IZVEDBE ZAHTEVNEGA PROJEKTA-PRIMER BANKE
Maša Dežman, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Banke se dnevno soočajo z raznovrstnimi projekti, ki zahtevajo angažiranost ljudi, denarja in časa. Taki projekti omogočajo bankam izboljšanje obstoječega poslovanja ter uvedbo novih bančnih produktov in procesov. Projekt, ki sem ga izbrala za temo diplomske naloge, je bil zelo specifičen, vseobsežen in enkraten, saj je moral biti izpeljan brezhibno in v natančno določenem roku – projekt uvedbe evra. Nova skupna valuta evro je nadomestila domačo valuto, slovenski tolar (SIT). Kljub temu da je Slovenija kot 13. članica prevzela evro, se ni mogla zgledovati po prejšnjih vzorcih. Slovenija je prevzela evro po scenariju »velikega poka«, po katerem gre za konvertiranje tolarjev v evre v eni logični sekundi. Pred tem se namreč nobena država ni odločila za tak scenarij prehoda na evro. Temelj projekta so zakonodajni okviri, ki jih opisujem na začetku diplomske naloge, pogoj za izvedbo projekta pa izpolnjevanje makroekonomskih kriterijev – maastrichtski kriteriji. Kot organ nadzora je nastopala centralna banka, Banka Slovenije. Banke so morale vzpostaviti projektno skupino, ki je neprestano poročala o napredku projekta Banki Slovenije. Po pregledu mesečnih poročil je centralna banka sporočala povratne informacije, ki so zajemale analize poročil, ugotovitve in ukrepe. Vzpostavitev projektne skupine je zahtevala izbor strokovnjakov, ki so pokrivali področje prava, IT podpore, interne organizacije ter internega in eksternega komuniciranja. V zadnjih fazah projekta so bile naloge projektne skupine predvsem zaznavanje in odprava napak. Po opravljenih fazah testiranja je 1. 1. 2007 sledil uspešen prehod na produkcijo in evro je postal nacionalna valuta tudi v Sloveniji.
Keywords: Banka, projekt, uvedba evra, projektna skupina, centralna banka, Banka Slovenije
Published: 24.01.2012; Views: 933; Downloads: 35
URL Link to full text

Search done in 0.23 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica