SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 52
First pagePrevious page123456Next pageLast page
1.
INTERNETNO BANČNIŠTVO PREBIVALSTVA NA PRIMERU IZBRANIH SLOVENSKIH BANK
Barbara Matjašec, 2009, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo se odločili, da bomo predstavili internetno bančništvo prebivalstva, ki postaja vse bolj uporabna storitev s strani komitentov, pomembno pa je tudi, da banka na trgu še naprej ostane konkurenčna. Najprej smo predstavili elektronsko poslovanje, opredelili pojem elektronskega poslovanja in opisali značilnosti elektronskega poslovanja. Opisali smo tudi elektronsko bančništvo, razvoj elektronskega bančništva in njegove značilnosti. Nadalje smo našteli ter na kratko opisali elektronsko prodajne poti v bankah: plačilne kartice, mobilno bančništvo, bankomati, telefonsko bančništvo in internetno bančništvo. Večji poudarek smo dali internetnemu bančništvu, kjer smo primerjali stroške spletnega bančništva nekaterih bank v novembru 2008 in januarju 2009. Našteli smo tudi prednosti internetnega bančništva, ki ga le-to prinaša tako banki kot tudi komitentu. Dodali smo tudi nekaj tveganj, ki se pojavljajo pri uporabnikih internetnega bančništva. Raziskali smo tudi uporabo internetnega bančništva v državah EU, hkrati pa smo se lotili tudi varnosti in varnostnih ukrepov ter nekaterih koristnih napotkov, ki jih priporoča Microsoft Slovenija za varno uporabo internetnega bančništva. V zadnjem poglavju smo opisovali internetno bančništvo prebivalstva na primeru izbranih slovenskih bank: Deželne banke Slovenije d. d., Nove Ljubljanske banke d. d., Raifffeisen Banke, Hypo Alpe-Adria-Bank d. d. in Nove Kreditne banke Maribor d. d. Za vsako posamezno banko smo opisali nastanek banke, katere organizacijske enote sestavljajo banko, kakšne dejavnosti opravlja banka, nenazadnje pa smo opisali storitev internetnega bančništva za vsako posamezno banko. Ker so uporabniki internetnega bančništva vse zahtevnejši, se banke zavedajo, da morajo slediti tehnološkemu napredku, saj bi jim v nasprotnem primeru konkurenca speljala komitente. Lahko tudi trdimo, da se vse več ljudi odloča za opravljanje bančnih poslov preko interneta, saj lahko na ta način bančne zadeve uredijo hitreje in udobneje. Razen tega pa je elektronsko bančništvo veliko cenejše kot pa klasičen način poslovanja, tako za banko kot tudi za komitenta.
Keywords: Elektronsko poslovanje, elektronsko bančništvo, elektronsko prodajne poti, plačilna kartica, mobilno bančništvo, bankomat, telefonsko bančništvo, internetno bančništvo, varnostni ukrepi internetnega bančništva, DBS NET, NLB Klik, RaiffeisenNET, HYPOnet, Bank@Net.
Published: 22.09.2009; Views: 2971; Downloads: 700
.pdf Full text (507,43 KB)

2.
RAČUNALNIŠKE REŠITVE ELEKTRONSKEGA BANČNIŠTVA V SLOVENSKIH BANKAH
Teja Emeršič, 2009, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi smo predstavili računalniške rešitve elektronskega bančništva petih slovenskih bank. Izbrano temo smo raziskali predvsem zaradi izjemnega porasta elektronskega bančništva pri nas. Elektronsko bančništvo pomeni poslovanje banke s stranko, ki je lahko pravna ali fizična oseba, preko elektronskih prodajnih poti. Diplomska delo je razdeljeno v več tematskih sklopov. V prvem delu je razlaga pojma elektronskega bančništva. Opisali smo še razvoj elektronskega bančništva, ponudbo in trende elektronskega bančništva. V drugem delu opisujemo proizvajalce računalniških rešitev. Med te spada podjetje Hermes Softlab, ki ponuja Bančni asistent, Večbančni asistent plus in Poslovno VEZ za podjetja ter Bančni asistent za fizične osebe. Podjetje Halcom ponuja na eni strani Hal E-Bank/WebRetail za osebno uporabo na drugi pa Hal E-Bank/Personal in Hal E-Bank Corporate za podjetja. Pri podjetju Zrcalo smo opisali EPP (elektronski plačilni promet) in ZRCALO e-banka. Adacta pa ponuja AdInetBank. V tretjem delu smo opisali pet slovenskih bank, ki uporabljajo različne računalniške programe različnih proizvajalcev. Pri banki Sparkasse smo opisali Net.Stik in Net.Stik PRO za podjetja, Tel.Stik (telefonska banka), servisne centre in mobilne sodelavce. Banka Koper ponuja Banko IN (spletna banka), sistem elektronskega bančništva I-Net ter Infotel (telefonsko bančništvo). Pri Novi Ljubljanski banki smo opisali NLB Klik za fizične osebe, NLB Proklik za pravne osebe, NLB Moba (mobilna banka) in NLB Teledom. UniCredit banka ponuja Online b@nko, E-Bank in MultiCash (mednarodni sistem elektronskega bančništva). Pri Nova KBM pa smo opisali Bank@Net za fizične osebe, Poslovni Bank@Net za pravne osebe, TeleBanka in SMS sporočila. Pri vseh bankah smo se dotaknili tudi varnosti elektronskega bančništva. Opisali smo storitve, ki jih lahko uporabniki opravljajo, kakšne tehnične zahtevnosti morajo imeti računalniki za lažjo obdelavo podatkov in kaj morajo uporabniki kupiti za uporabo. Elektronsko bančništvo je izrednega pomena za banko, ki ni postala samo poslovna priložnost, ampak nuja, če želi ostati na trgu konkurenčna. Pomanjkanje ustreznega znanja ljudi in posledično nezaupanje v sodobno tehnologijo ter varnost poslovanja preko elektronskega bančništva, je glavna ovira pri njihovi širitvi.
Keywords: elektronsko bančništvo, programske rešitve, Hermes Softlab, Bančni asistent, Poslovna VEZ, Halcom, Hal E-Bank, Zrcalo, ZRCALO e-bank, Adacta, Sparkasse, Net.Stik, Tel. Stik, banka Koper, I-Net Bank, Banka IN, Infotel, NLB, NLB Klik, NLB Moba, NLB Teledom, UniCredit banka, Online b@nka, Multicash, Varnost, Nova KBM, Bank@Net, TeleBanka, SMS sporočila.
Published: 15.10.2009; Views: 3066; Downloads: 331
.pdf Full text (1,87 MB)

3.
SISTEMI PLAČIL V ELEKTRONSKEM POSLOVANJU
Petra Vogrinec, 2009, undergraduate thesis

Abstract: V svoji diplomski nalogi sem želela predstaviti sisteme plačil v elekt6ronskem poslovanju. V začetku sem na kratko opisala spletno trgovino in ugotovila, da kar 25% uporabnikov interneta kupuje preko spleta, pri tem pa tudi uporabljajo različne plačilne kartice. Naredila sem primerjavo nakupovanja preko interneta med bolj in manj razvitimi državami. Podrobneje sem tudi opisala postopek nakupa v spletni trgovini. V drugem poglavju sem teoretično opisala elektronsko bančništvo-bančne storitve, ki jih lahko bančni komitent opravi preko interneta, brez neposredne pomoči bančnega uslužbenca in kako se razvija in raste elektronsko bančništvo v Sloveniji med letoma 2004 in 2007. Kratko sem predstavila program vzpostavitve enotnega območja plačil v evrih (SEPA): kdo je naročnik in izvajalec projekta, finančni obseg, skupno trajanje in posebnosti projekta za Slovenijo. Zadnje poglavje temelji izključno na primeru Nove kreditne banke Maribor. Najprej kratka predstavitev banke, nato predstavitev internetnega bančništva- Bank@Net lahko pristopimo doma, v službi in po svetu, skratka povsod, kjer imamo dostop do interneta. Za denarno poslovanje ni več nedeljskih in prazničnih omejitev. Bank@Net je odprta dan in noč. Telefonsko bančništvo-TeleBanka je hiter, varen in varčen način opravljanja bančnih storitev po telefonu. Omogoča, da z uporabo varnostnih elementov in s preprostim telefonskim klicem hitro in enostavno opravite večino bančnih storitev, zaradi katerih bi sicer morali v banko. Pri plačevanju s TeleBanko so provizije bistveno nižje, zato lahko pri plačevanju položnic dolgoročno veliko privarčujemo. Mobilno bančništvo- Moneta je storitev brezgotovinskega plačevanja z mobilnikom, ki omogoča hitro, varno in enostavno plačevanje na več kot 5000 plačilnih mestih, označenih z nalepko Moneta. Uporabniki lahko na ta način plačujejo na Terminalih Moneta v trgovinah, gostinskih lokalih, butikih, lekarnah, frizerskih salonih, trafikah, pri dostavi hrane na dom, prevozih s taksijem, na Moneta Avtomatih, na parkirnih in prodajnih avtomatih, z Moneto v Telefonski prodaji in Moneto Internet. Potem sem še naredila primerjavo plačevanja položnic v Sloveniji in sem ugotovila, da je najdražje plačevanje položnic pri bančnem okencu, se pravi v banki. Najcenejše, najhitrejše in dostopno 24 ur na dan je plačevanje položnic preko Bank@Neta (to lahko storimo doma, v službi in po svetu, skratka povsod, kjer imamo dostop do interneta) in preko TeleBanke – s telefonskim klicem.
Keywords: Banka/ Bank@Net/ bančništvo/ elektronsko bančništvo/ internetno bančništvo/ mobilno bančništvo/ Moneta/ Nova kreditna banka Maribor/ telefonsko bančništvo/ Telebanka/ spletna trgovina
Published: 03.12.2009; Views: 2200; Downloads: 211
.pdf Full text (623,20 KB)

4.
ELEKTRONSKO BANČNIŠTVO: PRIMERJAVA BANK@NET-A IN SKB NET-A
Bojan Vaslić, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Namen izdelave diplomske naloge je bil podrobneje raziskati elektronsko bančništvo, možnost opravljanja storitev, ki nam jih nudi, varnost opravljanja storitev, zahtevnost opravljanja storitev ter doseženo stopnjo razvoja. Za razumevanje tega je potrebno najprej opredeliti elektronsko bančništvo v splošnem, podrobneje spoznati zgodovino razvoja elektronskega bančništva ter tudi delovanje in storitve, ki nam jih nudi. Prav tako smo analizirali elektronsko bančništvo v Sloveniji. To smo naredili v treh korakih. V prvem smo pregledali razvoj elektronskega bančništva v Sloveniji, v drugem smo predstavili ponudbo Slovenskih bank in v tretjem koraku pregledali sedanje in bodoče razvojne probleme pri uvajanju elektronskega bančništva. Osrednji poglavji pa sta bili četrto in peto poglavje, kjer smo analizirali Bank@Net in SKB NET. V obeh poglavjih smo najprej predstavili obe banki, nato smo predstavili elektronsko poslovanje obeh bank, oba sistema elektronskega poslovanja tako za fizične kot tudi pravne osebe ter v zadnjem delu varnost uporabe obeh sistemov elektronskega bančništva. Na koncu je še sledil sklep, kjer smo preverili vnaprej postavljene teze.
Keywords: Nova KBM d.d., SKB banka d.d., Bank@Net, Poslovni Bank@Net, SKB NET, PRO SKB NET, MULTI SKB NET, B2B SKB NET, SOGECASH.
Published: 06.08.2010; Views: 4086; Downloads: 318
.pdf Full text (755,72 KB)

5.
ZAUPANJE IN ZADOVOLJSTVO BANČNIH STRANK V INTERNETNO BANČNIŠTVO
Nika Mihič, 2010, undergraduate thesis

Abstract: V današnjem času nam računalniki lajšajo delo, so neskončen shranjevalec in vir informacij, uporabljajo se kot komunikacijsko sredstvo in konec koncev skrbijo tudi za zabavo. Tako poteka preko računalnika in ostalih elektronskih medijev vse več poslovnih dogodkov. Tak način življenja je tudi spremenil navade potrošnikov. Sedaj so potrošniki tisti, ki določajo kakšnih storitev si želijo. Podjetja pa morajo svojo ponudbo kar se da hitro prilagajati potrošnikovemu povpraševanju. To velja tudi za internetno bančništvo. Pojav interneta je povzročil, da se postopoma brišejo meje tudi na bančnih trgih. Vse večja konkurenca med bankami pa povzroča, da banke znižujejo stroške procesiranja finančnih operacij. Prav internetno bančništvo je tisto, ki močno zniža stroške finančnih operacij. Zaradi tega se vse več bank močno nagiba k internetnem bančništvu, ki naj bi sčasoma prevzelo izvajanje transakcij. Na ta način je internetno bančništvo postalo najhitreje rastoči in razvijajoči se segment v bančništvu. Opravljanje storitev preko spleta je za komitente bistveno lažje in bolj udobno, kot opravljanje storitev na tradicionalen način, bankam pa omogoča bolj ekonomično in kvalitetnejše poslovanje. Banke morajo zato posvetiti veliko pozornost učinkovitemu izkoriščanju svojih virov, med katere sodi tudi informacijska tehnologija. Internetno bančništvo poraja med bodočimi uporabniki določene pomisleke, predvsem glede varnosti podatkov, vendar je treba poudariti, da večjega kriminala na področju spletnega bančništva še ni bilo. Kljub temu je pomembno stalno dopolnjevanje varnostnih sistemov v sami banki. Kar se nezaupanja v internetno bančništvo tiče to bo prisotno vse dokler bo tehnologija hitela s takšno hitrostjo. Dobra stran je da internetno bančništvo uporablja mlajša generacija. Tako da mislimo da bo internetno bančništvo v prihodnosti bolj uporabljeno.
Keywords: Banke, internetno bančništvo, internet, bančne storitve, bančne stranke, varnost bank, varnost uporabnika bančnih storitev, digitalni certifikat, enkratna in statična gesla, identifikacija, avtentikacija, računalniški kriminal, računalniška forenzika, zaupanje, zadovoljstvo
Published: 03.08.2010; Views: 2107; Downloads: 308
.pdf Full text (1,45 MB)

6.
VARNOST ELEKTRONSKEGA BANČNIŠTVA ZA POTROŠNIKE PRI NOVI LJUBLJANSKI BANKI IN NOVI KREDITNI BANKI MARIBOR
Teja Imperl, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Tehnološki napredek in vse hitrejši življenjski stil potrošnikov sta pripravila banke do tega, da uvajajo v svojo ponudbo storitev elektronsko poslovanje. Komitentom je poleg udobja prihranjenega ogromno časa, banke pa na ta način razbremenijo svoje uslužbence na bančnih okencih, ki se lahko bolj posvetijo posameznim strankam. Vse več ljudi se poslužuje opravljanja bančnih storitev preko elektronskega bačništva. Pri uporabi elektronskega bančništva se kažejo naslednji pozitivni učinki: • zmanjšanje stroškov bančnega poslovanja, • prihranek strankinega časa, • primerljivost informacij, • odpiranje novih trgov • itd. Spletno bančništvo je izpostavljeno različnim tveganjem. Rešitve elektronskega bančništva morajo zato zagotavljati visoko varnost. Podatki morajo biti tajni, prebere jih lahko le tisti, kateremu so namenjeni. Prav tako mora biti onemogočeno spreminjanje podatkov ob prenosu, prejemniku mora biti omogočeno ugotavljanje identifikacije osebe, ki je poslal podatke, prejemniku mora biti tudi omogočeno preverjanje pristnosti spletnega mesta. To omogočajo različni varnostni ukrepi, kot sta npr. šifriranje, elektronski podpis, overjanje itd. V prvem delu diplomskega dela smo se osredotočili na teoretično predstavitev elektronskega bančništva, zakonodaje in varnosti elektronskega poslovanja. V drugem delu pa smo predstavili elektronsko bančništvo ter varnost le-tega na primeru dveh največjih slovenskih bank, in sicer NLB, ki ima za potrošnike elektronsko banko imenovano NLB Klik in NKBM, ki uporablja Bank@Net, ter primerjava obeh. Banke se zavedajo vseh nevarnosti v sodobnem svetu oz. svetu interneta in skušajo po svojih najboljših močeh uporabnike obvarovati pred le-temi.
Keywords: KLJUČNE BESEDE: elektronsko bačništvo, varnost elektronskega bačništva, NLB Klik, Bank@Net, ZEPEP
Published: 15.02.2011; Views: 1389; Downloads: 77
.pdf Full text (1,58 MB)

7.
E- BANČNIŠTVO ZA FIZIČNE OSEBE NA PRIMERU NKBM
Mirjana Premzl, 2011, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo z raziskovalno metodo kritičnega pregleda in študija literature analizirali internetno bančništvo na primeru NKBM. Njihova spletna storitev se imenuje Bank@Net in je bila druga tovrstna ponudba v Sloveniji. Fizični uporabniki imajo veliko možnosti, kakor tudi ugodnosti za uporabo Bank@Net — a saj jim uporaba le tega prihrani čas in denar, ter je zmeraj pri roki. Uporaba internetnega bančništva v Sloveniji ne zaostaja za številom uporabnikov drugje v Evropi. NKBM s svojo predstavljeno vizijo in cilji pa spletne storitve kontinuirano posodablja, skrbi za lahek in hiter dostop, kakor tudi za nižji finančni strošek spletne uporabe, glede na ostale banke. Bank@Net je varna, hitra in priročna spletna storitev, ki je na razpolago vseh 24 ur na dan, 7 dni v tednu in 365 dni v letu. V NKBM so motivirani približati fizičnemu uporabniku še ostale storitve, na katerih trenutno potekajo projekti, ter so prijazna in učinkovita banka, za kar so prejeli že kar nekaj priznanj in nagrad. Biti uporabniku prijazna banka je najverjetneje vodilo vseh bank, saj v današnjem času krize in recesije odidemo tja, kjer dobimo za manjše stroške več denarja in ugodnosti, sploh, kar se tiče kreditov in raznovrstnih posojil. Prepričani smo, da se bo NKBM še trudila ohranjati svojo poslanstvo ter dosegati cilje, ki si jih sprotno prilagaja, kar jo označuje za fleksibilno banko, usmerjeno k fizičnim osebam kot končnim uporabnikom njenih spletnih storitev — e bančništva.
Keywords: NKBM, fizična oseba, uporabnik, Bank@Net, internetno bančništvo, analiza, segmentacija uporabnikov
Published: 06.05.2011; Views: 1869; Downloads: 147
.pdf Full text (671,71 KB)

8.
UVEDBA INFORMACIJSKE PODPORE ZA SEPA NA PRIMERU KREDITNIH PLAČIL
Branka Merhar, 2011, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je opisana uvedba informacijske podpore za SEPA na primeru kreditnih plačil v poslovni banki. Temo za diplomsko nalogo sem izbrala sama predvsem zaradi aktualnosti in želji po novih znanjih, ki sem jih ob pisanju diplomske naloge tudi pridobila. V diplomski nalogi je prvem delu opisano delovanje plačilnih sistemov kot so potekali pred uvedbo projekta SEPA v Sloveniji. Opisani so plačilni sistemi, ki so omogočali izvajanje domačega plačilnega prometa, kakor tudi plačilni sistemi, ki so omogočali izvajanje čezmejnega nakazovanja plačil. V drugem delu diplomske naloge je predstavljen projekt SEPA (Single Euro Payments Area - Enotno območje plačil v evrih, ki ga je v ta namen vzpostavila Evropska centralna banka. V projekt SEPA so se vključile tudi slovenske banke, ki kot članice in pod okriljem Združenja bank Slovenije, na nacionalnem nivoju sodelujejo v projektu. V praktičnem delu je prikazana organizacija projekta v banki ter aktivnosti banke, ki so tesno povezane z aktivnostmi na nacionalnem nivoju projekta ter izvedba uvedbe informacijske podpore na primeru kreditnih plačil za implementacijo v SEPA shemo kreditna plačila v poslovni banki. Predstavljene so aktivnosti, ki jih je poslovna banka morala izvesti, da je izpolnila vse pogoje za uspešno vključitev v SEPA shemo kreditna plačila. V zadnjem delu naloge je predstavljena oceno o napredku vzpostavitve enotnega območja plačil v evrih, predvsem za shemo kreditna plačila. Enotno območje plačil v evrih – SEPA pomeni izboljšanje učinkovitosti in standardizacijo domačega in čezmejnega plačilnega prometa. Z uveljavitvijo SEPA plačilnih shem bo notranji in čezmejni plačilni promet potekal na enakih osnovah in standardih ter se izvajal po enakih postopkih, ne glede na to v kateri drzavi znotraj SEPA ima stranka transkacijski račun oziroma preko katerega izvajalca opravlja svoj plačilni promet.
Keywords: Plačilni sistemi, SEPA, SEPA sheme in okvir, kreditna plačila SEPA, plačilni sistemi SEPA, nacionalni program SEPA, Banka Slovenije, Združenje bank Slovenije, plačilni promet banke, migracija, ocena uvedbe.
Published: 06.05.2011; Views: 1629; Downloads: 95
.pdf Full text (1,29 MB)

9.
PROS AND CONS OF THE CURRENCY BOARD-CASE OF BULGARIA
Zornitsa Daskalova Krasimirova, 2010, final seminar paper

Abstract: The investigated topic is such that retains its importance throughout time as it tends to be a good lesson on the misconduct of monetary policy of one country during turbulent and drastic economic and political changes, and the following actions meant to bridle back the economy to its stable performance. The focus of this thesis is of Bulgaria and the way it coped with the galloping hyperinflation in the late nineties of the previous century. My main motivation and reason behind writing this thesis is first the fact that I am Bulgarian, who has the language know-how and the access to vaster sources describing and delving into the investigated topic. Furthermore, I am familiar with the culture that stands behind and affects in many aspects the decisions that happened to be decisive for those tumultuous times, thus I can give a better insight on the topic to the people observing from abroad. Therefore, I have attempted to give an objective and straightforward analysis and explanation behind the history, structure, past and present challenges of the Bulgarian currency board, and its advantages and disadvantages that it has had in the country. I hope the information is clear and useful enough to create awareness in the other EU countries of the main arguments and disputes surrounding this pegged system and in general help toward forming a basis for a proper decision making. There were some limitations in the course of work; i.e denied access to some of the materials and articles as they are available only when accessed from Bulgaria. Despite the difficulties, I managed to get a broad scope of sources- domestic and international ones, to come up with the final coherent piece of work that I have the honour to present to you. Further down, in the Introduction part, I have elaborated deeper on the way how I have prepared and structured the investigated topic of my bachelor thesis.
Keywords: currency board, “orthodox” currency board, pegged currency, anchor currency, monetary policy, Bulgarian monetary policy, economic crisis, financial crisis, inflation, depreciation, current account deficit, ERM 2, Bulgarian politics, Bulgaria, EU, IMF, Bulgarian National Bank, Eurozone
Published: 05.05.2011; Views: 2072; Downloads: 72
.pdf Full text (620,89 KB)

10.
PRIMERJALNA ANALIZA ELEKTRONSKEGA BANČNIŠTVA TUJIH BANK V SLOVENIJI
Tomas Cigan, 2011, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo predstavili elektronsko bančništvo štirih tujih bank, ki poslujejo na slovenskem trgu. Izbrano temo smo izbrali zaradi aktualnosti in vse večjega povpraševanja in ponudbe elektronskega bančništva. Elektronsko bančništvo opredelimo, kot poslovanje banke s fizično ali pravno osebo, preko elektronskih tržnih poti. Diplomsko delo je razdeljeno na dva dela. V prvem delu so opisane glavne značilnosti, zgodovina, storitve, trendi in varnost elektronskega bančništva. Opredelili smo tudi poslovni vidik elektronskega bančništva, kjer smo ugotovili prednosti in slabosti, ki jih prinaša elektronsko bančništvo za banke in komitente. Drugi del zajema praktične primere elektronskega bančništva štirih tujih bank, ki poslujejo na slovenskem trgu. Predstavili smo sisteme elektronskega bančništva Banke Sparkasse, Unicredit Banke, Raiffeisen Banke in Hypo Alpe-Adria Banke. Podrobneje smo opisali storitve, ki jih posamezne banke nudijo, kakšne so tehnične zahteve za uporabo storitev in komu so storitve namenjene. Banke morajo dolgoročno uspešnost in konkurenčnost na trgu nedvomno graditi na elektronskem bančništvu. Dobro razvit sistem elektronskega bančništva, podprt z moderno tehnologijo in utečenimi varnostnimi standardi, predstavlja pomembno konkurenčno prednost na trgu. Še vedno pa obstajajo ovire pri širitvi elektronskega bančništva, ki se kažejo predvsem pri ljudeh, ki nimajo ustreznega znanja in tako posledično ne zaupajo v varnost in sodobno tehnologijo. Elektronsko bančništvo uporablja predvsem mlajša generacija, kar pomeni, da se nam za prihodnji razvoj in širitev elektronskega bančništva ni treba bati.
Keywords: Elektronsko bančništvo, storitve elektronskega bančništva, varnost elektronskega bančništva, trendi elektronskega bančništva, poslovni vidik elektronskega bančništva, Banka Sparkasse, Unicerdit Banka, Reiffeisen Banka, Hypo Alpe-Adria Banka, Net.stik, Tel.stick, Multicash, E-račun, ReiffeisenNET, HYPOnet, Online b@nka, E-bank.
Published: 11.07.2011; Views: 1632; Downloads: 105
.pdf Full text (818,51 KB)

Search done in 0.28 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica