| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 10
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
PROBLEM SKRČENE KREDITNE AKTIVNOSTI BANK V ČASU GLOBALNE FINANČNE KRIZE
Jakob Kosi, 2011, final seminar paper

Abstract: V letu 2007 je svetovne finančne trge prizadela kriza. Posledica dogajanj na svetovnih finančnih trgih je kreditni krč, ki je prizadel banke po v svetu. Države so z raznimi ukrepi, tudi s pomočjo spodbujevalnih razvojnih bank, skušale omejiti negativne posledice kreditnega krča. Pri tem pa se je izkazalo, da so bili v drugih članicah evroobmočja uspešnejši kot v Sloveniji. Kreditni krč podaljšuje slabo gospodarsko aktivnost zato je potrebno čim prej vzpostaviti normalno pogoje financiranja preko bank.
Keywords: Kreditni krč, finančna kriza, bančni sektor, bančna kriza
Published: 28.11.2011; Views: 1360; Downloads: 180
.pdf Full text (697,08 KB)

2.
VPLIV FINANČNEGA SISTEMA NA UČINKE GOSPODARSKE KRIZE
Marjan Hafner, 2013, master's thesis

Abstract: Potem ko so Slovenijo pred izbruhom finančne krize pogosto omenjali kot uspešno novo državo članico EU, se v zadnjem času vse pogosteje omenja skupaj z državami, ki so Evropsko unijo že – ali pa še bodo – zaprosile za finančno pomoč. Med njimi niso več samo tiste države, ki so si v preteklih letih zaradi neučinkovite javnofinančne politike nakopičile občutne dolgove. Finančna kriza je namreč pokazala tudi druga tveganja, ki so se v času konjunkturnih gibanj nakopičila v gospodarstvu držav članic EU. Tako je poleg javnofinančnih razmer bolj izpostavljeno tudi stanje v finančnem sistemu, katerega osnovna naloga je učinkovito zagotavljanje finančnih sredstev gospodarstvu. Rezultati klastrske analize in modelov ANOVA, ki sem jih uporabil v magistrski nalogi, kažejo, da razmere v finančnem sistemu močno vplivajo na učinke finančne krize na posamezne države članice EU. Tako je tudi Slovenija v primerjavi z drugimi državami članicami beležila podpovprečne stopnje rasti in s tem začela gospodarsko relativno zaostajati.
Keywords: finančni sistem, finančna kriza, bančna kriza, kreditna aktivnost, klastrska analiza
Published: 06.06.2013; Views: 1083; Downloads: 495
.pdf Full text (2,54 MB)

3.
FINANČNA KRIZA V ŠPANIJI
Klemen Vute, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Španijo je finančna kriza prizadejala močneje kot večino ostalih članic Evropske unije. Problem je predvsem v bančnem sektorju, poku nepremičninskega balončka in pa v zadolženosti privatnega sektorja. Z uporabo makroekonomskih kazalnikov lahko prikažemo trenutno situacijo, ki bi naj napovedovala svetlo prihodnost. Predvsem po zaslugi predlogov »trojke« bi naj, sploh bančno krizo, rešili hitreje in bolj učinkovito. Tudi države, ki so se v preteklosti soočale s podobno krizo in ki so jo uspešno rešile, so dober znak k izboljšanju razmer.
Keywords: bančna kriza, finančna kriza, nepremičnisnki trg, Španija
Published: 19.11.2013; Views: 1413; Downloads: 157
.pdf Full text (1,77 MB)

4.
UKREPI ZA STABILIZACIJO BANČNIH KRIZ S POUDARKOM NA USTANOVITVI SLABE BANKE
Tomaž Koprivnikar, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Banke imajo pomembno vlogo v ekonomijah številnih držav. Njihova temeljna funkcija je funkcija finančnega posrednika med ponudbo in povpraševanjem po denarju. Na ta način vnašajo v preostale segmente ekonomije dodatno likvidnost in tako spodbujajo rast in razvoj narodnih gospodarstev. Motnje v delovanju bančnega sistema povzročajo škodo različnim segmentom države (posameznikom, gospodarstvu, fiskalnemu in monetarnemu sistemu). S tega vidika zato ne čudi močna angažiranost vlad, da so pripravljene reševati bančni sektor skorajda za vsako ceno. Vlade v ta namen sprejemajo različne ukrepe, s katerimi poskušajo stabilizirati svoj bančni sistem, ob tem pa so lahko bolj ali manj uspešne. Kako in katere ukrepe bo vlada uporabila v procesu reševanja bančnih kriz, je v večji meri odvisno od: vzrokov krize, ekonomske in fiskalne situacije v državi, pravnih in institucionalnih možnosti in zmožnosti političnega konsenza vsake države. Zaradi tega ne obstaja univerzalni model v procesu stabiliziranja bančnih kriz, ampak mora biti ta prilagojen značilnostim in posebnostim vsake države posebej. Težišče tega diplomskega dela predstavlja analiza ukrepov pri procesu stabiliziranja bančnih kriz. Zaradi aktualnosti in vsesplošnih debat okoli ustanavljanja slabih bank pa je področju ustanovitve slabe banke namenjena še prav posebna pozornost. Če povzamemo, je diplomsko delo strukturirano na naslednji način: Prvi del je namenjen opredelitvi bančne krize, njenim značilnostim, opredelitvi vzrokov in stroškov bančnih kriz. V osrednjem delu nato podrobneje predstavljamo in analiziramo ukrepe in njihovo problematiko v procesu stabiliziranja bančnih kriz. Nadaljujemo s predstavitvijo modela reševanja bančnega sistema na primeru Švedske v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, katerega mnogi še danes navajajo kot vzorčen primer reševanja krize. Slednjemu poglavju je dodana še analiza uporabnosti švedskega modela pri razreševanju sodobnih bančnih kriz. Diplomsko delo nato zaključuje s predstavitvijo ukrepov držav in njihovih stroškov pri reševanju bančnih sistemov po izbruhu globalne finančne krize leta 2007 ter podaja ključne smernice in ugotovitve za uspešnost v procesu stabilizacije bančnih kriz.
Keywords: bančna kriza, menedžment bančnih kriz, stabiliziranje bančnega sistema, vzroki bančnih kriz, stroški bančnih kriz, slaba banka
Published: 03.10.2014; Views: 986; Downloads: 273
.pdf Full text (778,79 KB)

5.
NAČINI ZAGOTAVLJANJA STABILNOSTI EURA V EVROPSKI UNIJI
Primož Hafner, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Finančna kriza se je začela jeseni leta 2007 na ameriškem finančnem trgu, ko so cene hipotekarnih obveznic in izvedenih finančnih instrumentov močno padle. Največje izgube so imele investicijske banke ter hipotekarne banke in mnogo bank je šlo v stečaj. Globalna finančna kriza je zmanjšala stabilnost globalnega finančnega sistema in mnogo delničarjev ter lastnikov obveznic je doživelo veliko izgub. Kot odgovor na finančno krizo, so bili v Evropi po letu 2010 ustanovljeni novi mehanizmi, skladi in instrumenti za reševanje bank in držav v finančnih težavah in zagotavljanja stabilnosti evra v EU. Namen našega diplomskega dela je predstaviti mehanizme, strategije in načine za izhod iz finančne krize v EU, v povezavi s programi in načrti, ki so primerni, da pomagajo bankam in državam v finančnih težavah in kako zagotoviti stabilnost evra v EU. Proučujemo kako so sprejeti ukrepi in instrumenti za stabilizacijo evra pripomogli k stabilizaciji bančnega sektorja v EU in kako preprečujejo ponovne izbruhe finančnih kriz. Proučujemo kakšna je vloga Banke Slovenije, ECB in države pri zagotavljanju finančne stabilnosti. Poskušamo ugotoviti ali so ustanovljeni skladi in mehanizmi dovolj uspešni, da zagotovijo finančno pomoč posameznim državam, ki imajo finančne probleme. Proučujemo, če je ustanovitev bančne unije v letu 2012, izboljšala finančno integracijo in finančno stabilnost v EU. Proučujemo varnost depozitov, v povezavi z uvedbo Enotne garancijske sheme za depozite. Proučujemo, če lahko Enotni nadzorni mehanizem izboljša nadzor nad bančnim sistemom, prepreči nastanek ponovnih finančnih kriz in če lahko Evropski bančni nadzorni organ izboljša varnost in učinkovitost v bančnem sektorju. Poskušamo ugotoviti, če lahko Evropski odbor za sistemska tveganja zmanjša sistemska tveganja v Evropi, izboljša učinkovitost delovanja bančnega sektorja in poveča gospodarsko rast v Evropi. Proučujemo kako so nove zahteve po višjih kapitalskih ustreznostih, v skladu z Baslom III, izboljšala finančno stabilnost v bančnem sektorju v EU in preprečila nadaljnje finančne krize v EU. Nadalje proučujemo, kako naj bi Pakt o stabilnosti in rasti zagotovil vzdržno gospodarsko rast in stabilnost v Sloveniji, zmanjšal brezposelnost in zagotovil višjo raven razvoja v naši državi. Na začetku diplome so predstavljene definicije bančnih kriz, njihove značilnosti in vzroki za nastanek, prav tako načini za stabilizacijo bančnega sektorja. V tretjem poglavju je podrobno opisan Evropski sklad za finančno stabilnost in Evropski mehanizem za finančno stabilnost. Četrto poglavje vsebuje opis Evropskega mehanizma za stabilnost, ki je nadomestil prejšnji sklad EFSF in mehanizem EFSM. Osrednji del raziskave predstavlja Bančna unija, ki je sestavljena iz Enotnega nadzorovanega mehanizma, Enotnega reševalnega mehanizma in Enotne garancijske sheme za depozite. V šestem poglavju je podrobno opisan Evropski bančni nadzorni organ, ki ima najbolj pomembno vlogo pri nadzoru bančnega sektorja. V sedmem poglavju je opisan Evropski odbor za sistemska tveganja. Poglavje osem opisuje kapitalske zahteve v skladu s Baslom III, medtem ko poglavje devet vsebuje opis Pakta za stabilnost in rast, ki naj bi Slovenijo izpeljal iz finančne krize . Po mojem mnenju je najbolj pomemben cilj, da se zagotovi stabilnost v bančnem sektorju in hkrati stabilnost evra v EU in tudi omogoči nadaljnja gospodarska rast.
Keywords: finančna kriza, stabilizacija bančnega sektorja, Bančna unija, nadzorniška funkcija, tveganja v bančnem sektorju, finančne pomoči, rekapitalizacija, strukturne reforme, gospodarska rast.
Published: 19.10.2015; Views: 827; Downloads: 104
.pdf Full text (1007,50 KB)

6.
POLOŽAJ IN AKTIVNOSTI DRUŽBE ZA UPRAVLJANJE TERJATEV BANK
Eva Senica, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Finančna kriza, ki se je leta 2008 iz ZDA razširila v Evropo, je močno prizadela bančne sisteme številnih držav. Zaradi pokov nepremičninskih in borznih balonov se je v bilancah bank povečal delež slabih terjatev, kar je zmanjšalo njihovo kapitalsko ustreznost ter ogrozilo likvidnost in solventnost bank, s tem pa stabilnost bančnih sistemov. Eden izmed načinov reševanja bančnega sistema, ki so se ga v času globalne finančne krize poslužile številne države, je uporaba koncepta slabe banke. Slovenija je s tem namenom ustanovila Družbo za upravljanje terjatev bank. Naloga podrobneje opisuje pojme, povezane s slabo banko, ter sam koncept in različne oblike slabe banke. Koncept je bil v preteklosti že večkrat uporabljen. V času aktualne krize številne države, med njimi tudi ZDA, Nemčija, Irska, Španija in Slovenija, na ta način rešujejo svoje banke. Slovenska slaba banka je bila ustanovljena pet let po začetku krize in zaenkrat uspešno dosega kratkoročno zastavljene cilje. S svojim delovanjem je v prvem letu pripomogla k izboljšanju kapitalske ustreznosti in likvidnosti bank ter k izboljšanju zaupanja v bančni sistem. O njeni učinkovitosti ter doseganju glavnega namena in cilja bo lažje presojati po nekaj letih njenega delovanja.
Keywords: DUTB, slaba banka, slabe terjatve, kreditno tveganje, bančna kriza
Published: 02.11.2015; Views: 963; Downloads: 185
.pdf Full text (863,03 KB)

7.
INSTRUMENT ZA REŠEVANJE S SREDSTVI UPNIKOV V LUČI DIREKTIVE 2014/59/EU
Duško Krbanjević, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Problematika diplomskega dela se nanaša na reševanje bank oziroma finančnih institucij, natančneje na novo uveden instrument, ki bi moral v skladu s svojim namenom v prihodnosti prenašati breme dokapitalizacij iz javnih sredstev na zasebna. V okviru Evropske unije je bil podoben sistem poskusno uporabljen leta 2013 na Cipru, ob reševanju njihovega propadlega bančnega sektorja, ki je požel veliko kritik in se izkazal za zelo kontroverznega. Ciper je pokopala velika izpostavljenost grškemu dolgu, katerega del so bili primorani odpisati v okviru reševanja Grčije. Močno preveč napihnjenega finančnega sektorja država ni zmogla reševati z javnimi sredstvi, zato so izgube bili primorani trpeti upniki, vključno z depozitorji. Kljub rigoroznemu reševanju si je država danes opomogla, EU pa je instrument za reševanje s sredstvi upnikov vključila v gradnjo bančne unije v Direktivi 2014/59/EU. Ta direktiva predstavlja enega od treh stebrov bančne unije, ki smiselno zaokroža Ekonomsko in monetarno unijo, saj je v luči vse širše integracije nujna tudi harmonizacija na področju nadzora in reševanja bank. V delu so predstavljene nekatere razlike med reševanji z javnimi in zasebnimi sredstvi, na koncu pa podrobneje še sam instrument, kakor ga ureja direktiva.
Keywords: Bančna kriza, reševanje bank, Ciper, instrument za reševanje s sredstvi upnikov, bail-in, bail-out, bančna unija, Direktiva 2014/59/EU, finančna kriza.
Published: 02.12.2016; Views: 842; Downloads: 99
.pdf Full text (990,78 KB)

8.
PREMOSTITEV BANČNE KRIZE Z UVEDBO SLABE BANKE
Mitja Pernek, 2016, master's thesis

Abstract: Brezhibno delovanje bančnega sistema je ključnega pomena za obstoj in nadaljnji razvoj države. Že v sami preventivi je potrebno, da smo pozorni na bančno politiko, ki jo vodi država, ter da nenehno spremljamo zadolženost, likvidnost in kapitalsko ustreznost bank. Kadar se pojavi bančna kriza, le-tej navadno sledi tudi valutna in dolžniška kriza, nemalokrat pa nato celotno nacionalno gospodarstvo pade v gospodarsko recesijo. Iz omenjenih razlogov se je nanjo treba primerno odzvati. Osnovni namen ustanovitve slabe banke je stabilizacija bančnega sistema, povečanje transparentnosti ter povrnitev zaupanja investitorjev in pomoč ter aktivno sodelovanje v procesu prestrukturiranja potencialno dobrih podjetij. Zelo pomembno je, da banke in država delujejo usklajeno. Ključnega pomena je predvsem povrniti zaupanje v bančni sistem in ustrezno zavarovati bančne vloge. Uvedba slabe banke je vsekakor učinkovit proces reševanja bančne krize nacionalnega bančnega sistema, vendar ugoden končen rezultat ni samoumeven. V prvi vrsti je potrebno izbrati najprimernejši model implementacije slabe banke in izbrati ustrezen organizacijski model. Zelo pomembna je tudi zaposlitvena struktura. Zaposleni morajo biti strokovno podkovani in politično neobremenjeni, saj ima političen vpliv močno negativen vpliv na slabo banko. Uporabo mehanizma slabe banke v procesu premostitve bančne krize spremljajo visoki stroški. Konkretnejši prenosi sredstev in tveganj namreč povečujejo stroške, pa vendar obenem prinašajo transparentnost, večajo fleksibilnost bank in boniteto ter povečujejo zaupanje tujih investitorjev in omogočajo lažji dostop do virov financiranja. Za izbiro ustreznega modela je torej potrebno predhodno opraviti vrsto analiz različnih postavk, jih ustrezno ovrednotiti, določiti njihov vpliv na koeficient kapitalske ustreznosti banke in na podlagi pridobljenih rezultatov izbrati ustreznega. Ključnega pomena je predvsem prvo leto delovanja slabe banke, saj mora le-ta razmeroma hitro in jasno določiti, kako bo obravnavala posamezne vrste slabih kreditov ter terjatev. Primeri slabih bank iz tujine so v mnogih primerih pokazali, da so izkušnje uporabe inštrumenta slabe banke v veliki meri pozitivne. Pri tem gre zlasti izpostaviti primere iz Irske, Švedske, Nemčije in Amerike.
Keywords: bančni sistem, slaba banka, bančna kriza, finančna kriza, DUTB
Published: 13.01.2017; Views: 1476; Downloads: 96
.pdf Full text (1,56 MB)

9.
Vpliv dokapitalizacije na dobičkonosnost in makroekonomski učinek sistemskih bank zda in eu v času globalne finančne krize
Matej Tomec, 2017, doctoral dissertation

Abstract: Z empiričnim testiranjem smo sprva raziskovali vpliv obsega dokapitalizacije in tipa investitorja na dobičkonosnost bank. Regresijske ocene so pokazale takojšen negativni vpliv obsega dokapitalizacije na dobičkonosnost bank, ki pa z zamikom enega leta postane pozitiven. Pozitivni vpliv z zamikom je pričakovan, še posebej v času krize, ko višji obseg dokapitalizacije banki omogoča učinkovitejše čiščenje slabega dela portfelja ob hkratnem doseganju kapitalskih zahtev in sposobnosti povečanja obsega poslovanja v prihodnje. Pri tem iz regresijskih ocen ni možno zaznati večje razlike med obsegom dokapitalizacije pri zasebnih investitorjih in državo. Banke, dokapitalizirane z državnim denarjem, so bile pogosto v večjih težavah in niso bile sposobne pritegniti dovolj zanimanja za zasebne investitorje, poleg tega so bile zaradi državne dokapitalizacije zavezane k sprejetju različnih ukrepov (zaveze EK). Vendar so bile državne dokapitalizacije pogosto obsežnejše v primerjavi z zasebnimi, kar je kljub večjim težavam bank povečalo sposobnost učinkovite sanacije in prispevalo k podobnemu vplivu na dobičkonosnost kot pri bankah, dokapitaliziranih z zasebnim kapitalom. S številnimi nepravimi spremenljivkami smo v nadaljevanju testirali še vpliv časa dokapitalizacije bank na dobičkonosnost. Tudi čas dokapitalizacije se je izkazal kot statistično značilen in pomemben pri doseganju dobičkonosnosti, saj je pri bankah, dokapitaliziranih na začetku krize (v prvih dveh letih), vpliv na dobičkonosnost bolj pozitiven v primerjavi z bankami, dokapitaliziranimi kasneje v času krize. Razlika v času dokapitalizacije je prisotna, kadar testiramo vpliv na dobičkonosnost ob koncu raziskovalnega obdobja, v letih 2014 in 2015, ko je večina bank že izšla iz krize. V tem primeru je vpliv na dobičkonosnost pri bankah, dokapitaliziranih na začetku krize, pozitiven, pri bankah, dokapitaliziranih kasneje v času krize pa visoko negativen. S hkratnim testiranjem obsega in časa dokapitalizacije so regresijske ocene pokazale, da je vpliv pri bankah, dokapitaliziranih na začetku krize, naraščajoče pozitiven z obsegom dokapitalizacije. Tovrstni rezultati so pričakovani, saj so banke s hitro in obsežno izvedeno dokapitalizacijo sposobne dosegati kapitalske zahteve in obenem pospešiti razdolževanje z učinkovitim čiščenjem nedonosnega portfelja. Obsežna in hitra dokapitalizacija prav tako poveča sposobnost bank za rast kreditiranja in drugih poslovnih aktivnosti s pozitivnim vplivom na dobičkonosnost. Poznavanje determinant dobičkonosnosti je ključno tako za uprave in lastnike bank kot tudi vlade posameznih držav, ki so in morda še bodo prisiljene dokapitalizirati nacionalne sistemsko pomembne banke. Le z zadovoljivo dobičkonosnostjo bodo banke lahko v daljšem obdobju obstale na konkurenčnem bančnem trgu, prav tako pa bo visoka dobičkonosnost omogočila povrnitev investicije (državne pomoči) in doseganje zahtevanega donosa. Cilj vseh deležnikov bi tako morala biti hitra povrnitev dobičkonosnosti bank in, kot je pokazala empirična raziskava v doktorski disertaciji, sta pomembna dejavnika pri tem obseg in čas dokapitalizacije. Posledično bi v času krize morali hitro in učinkovito oceniti kvaliteto portfelja, prepoznati izgube bank in izvesti ustrezne dokapitalizacijske ukrepe. Kot se je izkazalo v nedavni bančni krizi, je tudi ob razmeroma visoki kapitalski ustreznosti na začetku krize, banka zaradi medsebojne povezanosti finančnih institucij med krizo potrebovala dokapitalizacijo. V času krize sta namreč stabilnost in zaupanje lahko zelo krhka in ju hitro nadomesti panika z izrazitimi negativnimi učinki. Hitro izvedena in dovolj obsežna dokapitalizacija lahko ob tem precej poveča pozitivni vpliv na dobičkonosnost banke, kar je v interesu tako posamezne finančne institucije kot celotne ekonomije.
Keywords: dokapitalizacija, sistemsko pomembne banke, bančna kriza, dobičkonosnost, sistemska cenilka GMM
Published: 28.06.2018; Views: 1366; Downloads: 100
.pdf Full text (2,38 MB)

10.
Bančne krize in modeli reševanja bank
Urška Kamenik, 2017, master's thesis

Abstract: Bančna kriza je ena izmed različnih finančnih kriz, ki se pojavljajo in je najmanj razumljeni tip kriz. V preteklosti so bile bančne krize manj pogoste ravno zaradi nerazvitega bančnega in finančnega sistema, kar pa se je z leti spremenilo. Globalna finančna kriza, ki se je zgodila leta 2007 ima začetek v ohlapni ameriški zakonodaji, ki je dopuščala tvegane posle in poslovanje bank z vrednostnimi papirji in zavarovalništvom. Članice EU so krizo reševale na različne načine, ravno zaradi različnih bančnih in gospodarskih sistemov nasploh. Pomanjkljivosti javnih financ držav in neenotnega sistema na ravni EU so bile vzrok, da je ameriška kriza pustila tako velik pečat tudi v Evropi. Za lažjo reševanje kriz je EU ustanovila nove organe in poenotila zakonodajo. Vzpostavili so Evropski bančni sistem in Bančno Unijo, s katerima so odpravili so bančne pomanjkljivosti ter ponovno vzpostavili učinkovitost denarne politike. V večini držav so v času krize sprva uporabljali metodo bail-out, katera pa je stroške reševanja nalagala na bremena davkoplačevalcev, kar je povzročilo negodovanje in dodatno oslabljena gospodarstva, zato je EU kasneje uvedla novo metodo bail-in. Oba načina imata pozitivne in negativne vidike, kar pa lahko vidimo na primeru držav Grčije, Irske, Cipra in Italije.
Keywords: bančna kriza, finančna kriza, bail-in, mehanizem, modeli reševanja
Published: 29.01.2018; Views: 472; Downloads: 101
.pdf Full text (2,54 MB)

Search done in 0.12 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica