| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 29
First pagePrevious page123Next pageLast page
1.
2.
3.
4.
5.
6.
Vpliv vahabizma kot grožnja na Balkanu : diplomsko delo
Andrej Beljan, 2010, bachelor thesis/paper

Keywords: verstva, vahabizem, fundamentalizem, muslimani, islamska verska skupnost, Balkan, diplomske naloge
Published: 12.08.2010; Views: 1838; Downloads: 422
.pdf Full text (339,73 KB)

7.
Gospodarske spremembe v Sloveniji in državah Zahodnega Balkana
Rosana Breznik, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Po definiciji Evropske unije, ki so ga sprejele članice, razumemo pod pojmom Zahodni Balkan države nastale na območju nekdanje Jugoslavije brez Slovenije in z Albanijo. V diplomskem delu Gospodarske spremembe v Sloveniji in državah Zahodnega Balkana so prikazane in primerjane gospodarske spremembe, ki so se zgodile znotraj omenjenih držav v dvajsetih letih po padcu berlinskega zidu in družbeno političnih spremembah, ki so sledile. Namen je predstaviti proces tranzicije in analizirati strukturne spremembe v gospodarstvih Slovenije in državah Zahodnega Balkana, s poudarkom na nekaterih pomembnih mejnikih, kot je razpad Jugoslavije, nastanek novih držav in prehod na tržno gospodarstvo. Z razpadom Jugoslavije v začetku devetdesetih let je prišlo do preoblikovanja nekdanjih jugoslovanskih republik v samostojne države. Hkrati se je oblikovala nova država Kosovo z večinskim albanskim prebivalstvom na ozemlju nekdanje avtonomne pokrajine Kosovo, ki je bila del Republike Srbije. Rezultati tranzicije gospodarstev nekdanjih socialističnih držav, s prehodom iz socialističnega gospodarskega modela v tržno naravnano kapitalistično gospodarstvo so bili različni. Razlog je v različnih razvojnih stopnjah gospodarstev ob začetku tranzicije, ki so bile odraz zgodovinskega razvoja držav. Poleg strukturnih problemov nacionalnih gospodarstev so na uspeh tranzicije vplivali oboroženi spopadi na območju nekdanje Jugoslavije, predvsem v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Za vključevanje držav Zahodnega Balkana v evro atlantske povezave je nujno potrebno prestrukturiranje gospodarskih dejavnosti, prehod v postindustrijsko dobo in usklajevanje nacionalnih zakonodaj ter standardov s predpisi Evropske unije. Do začetka tranzicije je gonilno silo gospodarske rasti predstavljala razvita industrija, kar še posebej velja za Slovenijo, Hrvaško ter delno za Bosno in Hercegovino. Kmetijstvo je bilo zelo pomembno za Srbijo, medtem ko sta Makedonija in Črna gora zaostajali v razvoju vseh gospodarskih sektorjev. Strukturni problemi nacionalnih gospodarstev so razvidni iz razmerij med sektorji. Tako je kmetijstvo še vedno zaposlovali veliko delovne sile, industrija je prispevala nesorazmerno visok delež. Struktura industrije je temeljila na delovno intenzivnih in energetsko potratnih tehnologijah. Pomanjkanje sodobnih industrijskih panog se je odražalo v slabo razvitem terciarnem sektorju. Najslabše izhodišče od držav Zahodnega Balkana je imela Albanija, kar je posledica politične diktature, samoizoliranosti in zaprtosti nacionalnega gospodarstva.
Keywords: gospodarske spremembe, Slovenija, integracija v EU, Zahodni Balkan, tranzicija, socializem, svetovna gospodarska kriza
Published: 06.02.2012; Views: 1845; Downloads: 289
.pdf Full text (2,87 MB)

8.
9.
10.
Search done in 0.31 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica