| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 32
First pagePrevious page1234Next pageLast page
1.
Trendi temperatur na Balkanu med letoma 1961 in 2018 ter ocena temperaturnih sprememb v obdobju 2021-2100
Patricija Tjukajev, 2021, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo proučevali trende temperatur na Balkanu za obdobje med letoma 1961 in 2100. Z obstoječo literaturo smo definirali območje Balkana, pojasnili pojem podnebnih sprememb in raziskali, kako se je podnebje tukaj spreminjalo v preteklosti ter kakšne so bile posledice. S podatki, pridobljenimi na spletni klimatološki podatkovni bazi, smo v programu QGIS kartografsko prikazali razlike, nastale v preteklosti in z upoštevanjem dveh podnebnih modelov predstavili predvidevanja za temperaturne spremembe do konca 21. stoletja. V programu ArcGis smo na podlagi preteklih temperaturnih sprememb in prihodnjih napovedi izračunali trende, ki so nam prikazali intenzivnost naraščanja temperatur po Balkanu. Ugotovili smo, da se večina regij na Balkanu segreva od leta 1961 in se bo segrevala v nadaljnje. Po scenariju SSP1-2.6 naj bi se naraščanje temperatur pričelo umirjati po letu 2080, na nekaterih predelih pa naj bi temperature celo nazadovale. Scenarij SSP3-7.0 z bolj pesimističnimi napovedmi predpostavlja visoko naraščanje temperatur vse do leta 2100. Najvišji skoki temperatur so bili in bodo v prihodnje zabeleženi v poletnih mesecih, medtem ko so najnižji porasti temperatur predvideni za jesenske mesece. Dosedanji in prihodnji trendi kažejo na višji porast temperatur v notranjosti Balkanskega polotoka, medtem ko naj bi se obalni predeli segrevali manj. Dolgoročno naj bi to privedlo do manjših temperaturnih razlik med obalnimi in kontinentalnimi deli Balkana.
Keywords: podnebje, temperaturne spremembe, Balkan, podnebni modeli, globalno segrevanje
Published: 01.10.2021; Views: 57; Downloads: 11
.pdf Full text (5,11 MB)

2.
Oblikovanje modela delovanja mednarodne skupnosti v državah Zahodnega Balkana za doseganje dolgoročne stabilnosti in varnosti
Janez Juvan, 2020, doctoral dissertation

Abstract: V disertaciji so opisani vzroki za nastanek vojn na območju nekdanje Jugoslavije, ki jo danes poznamo pod nazivom Zahodni Balkan in dejavniki, ki so vplivali na razvoj sovražnosti pred vojnami in posledice. Mednarodna skupnost se je reševanja predvojnih problemov lotevala z vnaprejšnjim nezaupanjem in miselnimi vzorci, ki niso ustrezali dejanskim razmeram. Hkrati so upoštevali predvsem svoje posebne interese. Vojne v devetdesetih so to nazorno pokazale. Prebivalci v regiji se pri komunikaciji v mednarodnem okolju izogibajo lastni geografski identifikaciji. Ne opredeljujejo se po nazivu Balkan zaradi vseh negativnih in slabšalnih opisov, ki so se nabrali skozi stoletja v širši mednarodni skupnosti. Mednarodna skupnost je spoznala kako so nekateri v preteklosti izvajani politični eksperimenti v regiji dosegli manj kot je bilo želeno ter se zaveda, da je potrebno najti nove mehanizme reševanja konfliktnih situacij. Evropa in širša mednarodna skupnost je prepoznala, potrebna je nova strategija za Zahodni Balkan. S politiko zapiranja meja in nenaklonjenostjo novim članicam, se ne prispeva k stabilnosti v regiji. Vključevanje novih držav iz Zahodnega Balkana v EU ni realno v prihodnjih letih. Evropska komisija resda ima napisano strategijo širjenja na Zahodni Balkan vendar realnost in odziv posameznih držav članic EU kaže nesporno dejstvo, da širitve z novimi članicami ne vidijo v istih časovnih okvirih kakor predvideva strategija. Raziskava ponuja nov model potrebnih ukrepov in prioritet, ki bi jih mednarodna skupnost morala vpeljevati v regiji v prihodnje. Raziskavo smo izvedli s primerjalno analizo že obstoječega gradiva, opravili smo daljše intervjuje s strokovnjaki, ki poznajo regijo podrobno, ter analizirali že izvedene ukrepe v svetu kot primere dobre ali slabe prakse. S sintezo v raziskavi pridobljenih podatkov smo prikazali rezultate in iz njih izpeljali ustrezne zaključke. Ukrepi novega modela lahko pripomorejo, da bodo potrebne reforme lažje izvedene. Model poudarja tudi vse tiste elemente varnosti, ki so ključni za stabilnost regije in preprečevanje konfliktov v prihodnje. Bistvo novega modela je z reformami doseči delovanje pravne države, posodobitev javne uprave, poenotenje poslovnega okolja z davčno politiko in institucijami nadzora, odpreti in zaščititi konkurenčnost delovne sile, vzpostaviti delujoče socialne, zdravstvene in pokojninske sisteme ter ustvariti pogoje za delovanje civilne družbe. Izdelati je treba proaktiven in dinamičen razvoj odnosov na ravni mednarodne skupnosti. Varnostni koncept za Zahodni Balkan mora postati načrt celotne Evrope in širše mednarodne skupnosti kot del stabilnosti širše regije. Upravljanje s konflikti, delujoče institucije v okviru pravne države in svobodne civilne družbe morajo biti uporabljene kot preventiva pred kakršnimkoli nasiljem. Nov model je ob upoštevanju lokalnih posebnosti mogoče implementirati tudi v drugih regionalnih konfliktnih območjih.
Keywords: mednarodna skupnost, varnost, Zahodni Balkan, doktorske disertacije
Published: 28.02.2020; Views: 602; Downloads: 87
.pdf Full text (2,11 MB)

3.
Former Yugoslav countries in the Balkan context and differences in their economic development
Zoran Stiperski, Jelena Lončar, 2008, original scientific article

Abstract: In this article we will talk about the perception of Balkan, how the people who lives there and people from the West see it and how it become that Balkan have so negative connotations. Also we will present how the former Yugoslav countries, as once a part of Balkan, has the different economic growth which existed and still exist between those countries. We will try to explain why some of them economically gone very far and others are still falling behind.
Keywords: Balkan, former Yugoslavia, former Yugoslav countries, differences in development
Published: 14.03.2018; Views: 414; Downloads: 62
.pdf Full text (173,68 KB)
This document has many files! More...

4.
Delovanje Nata na Balkanu - študija primera Makedonije
Ada Suljkanović, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Zveza Nato se je preoblikovala po razpadu Varšavskega pakta, ker je s tem izgubila glavni vir ogrožanja. Pripravljati se je začela na reševanje konfliktov izven njenega območja. Prva misija, ki je sprožila vojaški mehanizem zavezništva po koncu hladne vojne, je bilo posredovanje na Kosovu. Zavezništvo je z mednarodnimi enotami in zračno podporo preprečilo etnično čiščenje Kosova. Enote so ravno tako nudile pomoč beguncem in ustanovile begunska taborišča v sosednji Makedoniji. Makedonija je poleg prostora za taborišča nudila tudi logistično podporo. Zavezništvo je čez nekaj let, leta 2001, nudilo pomoč tudi Makedoniji, ko so izbruhnili spopadi med oboroženimi silami Makedonije in Albanci. Albanci, kot manjšina, niso bili zadovoljni že od osamosvojitve Makedonije 1991. Z Ohridskim sporazumom se je spor rešil, in Albanci so pridobili pravice, katere so zahtevali. Poleg Albancev, je Makedonija že od osamosvojitve imela težave s sosednjo Grčijo. Ugotovili smo, da Grško-Makedonski spor sega že več kot stoletje nazaj, ampak, da se je problem zares pojavil ob njeni osamosvojitvi, saj je novo nastala država uporabila »Makedonija« v njenem imenu, kar je Grčija videla kot ozemeljsko težnjo in »Makedonsko provokacijo«. Po umešanju Meddržavnega sodišča, sta državi podpisali Začasni sporazum, kateri je navedel, da se Makedonija lahko prijavi za članstva v mednarodnih organizacijah pod imenom »bivša jugoslovanska republika Makedonija«, kar je tudi storila in kar je Grčija upoštevala vse do njene prošnje za članstvo v zvezi Nato. Po vsej prebrani literaturi vidimo samo dva scenarija; ali bo Grčijo umaknila veto in se bo Makedonijo sprejelo v zvezo Nato, ali pa bo Grčija še naprej ovirala vstop Makedoniji v Evro-atlantske integracije in Makedonijo bo zajela destabilizacija in naraščanje albanskega prebivalstva.
Keywords: NATO, Balkan, vzdrževanje miru, Makedonija, diplomske naloge
Published: 27.10.2017; Views: 535; Downloads: 52
.pdf Full text (1,12 MB)

5.
Diagonal cumulation of origin as the EU's institutional incentive mechanism for promoting international trade and business
Milan Jurše, Klavdij Logožar, Romana Korez-Vide, 2010, original scientific article

Abstract: In this paper we explore the effects of a diagonal cumulation of origin as the EU's Common Commercial Policy (CCP) incentive mechanism that affects the intraregional trade and transaction cost structure of firms engaged in cross-border business operation. The research explores how firms should frame their cross-border physical flows of goods and the configuration of their value-adding processes for taking advantage of diagonal cumulation of origin. The empirical analysis is based on an in-depth case study of effects of the 'SAP+ diagonal cumulation of origin' on changes in the transaction cost structure of a selected Slovenian firm operating within the household-appliance sector in one of the Western Balkan Countries. Based on eligibility of local subsidiary for using origin of goods in its import/exporttransactions the cost calculations were made for its products and then three different business scenarios were developed for showing the effects of the mechanism on transaction cost changes of a firm. The paper concludes that, at the conceptual level, the mechanism of diagonal cumulation of origin may serve as an effective institutional cross-border trade-promoting tool.
Keywords: international business, institutional incentive mechanism, diagonal cumulation of origin, European Union, EU, transaction costs, Western Balkan Countries
Published: 17.07.2017; Views: 563; Downloads: 133
.pdf Full text (277,35 KB)
This document has many files! More...

6.
Australia's trade in goods with Slovenia and the Western Balkan countries
Dejan Romih, 2014, short scientific article

Abstract: This paper deals with Australia´s trade in goods with Slovenia and the Western Balkan countrie s (i.e., Albania, Bosnia and Herzegovina, Croatia, Macedonia, Montenegro, and Serbia) 1 ; Australia´s less important trade partners that together account for less than 0.1 per cent of the value of Australia´s total trade in goods. In 2013, the value of Australias trade in goods with Slovenia and the Western Balkan countries amounted to 188.6 million dollars, of which the value of Australia´s exports of goods to these countries amounted to 45.9 million dollars, less than 25 per cent of the total value.
Keywords: trade, trade relations, Australia, Slovenia, Western Balkan countries
Published: 07.07.2017; Views: 675; Downloads: 69
.pdf Full text (757,48 KB)
This document has many files! More...

7.
DIPLOMATSKA POVEZOVANJA BALKANSKIH DRŽAV V TRIDESETIH LETIH 20. STOLETJA V LUČI IZBRANIH ČASNIKOV
Karmen Pušnik, 2016, undergraduate thesis

Abstract: POVZETEK Po prvi svetovni vojni se je politična karta Balkana precej spremenila, posledično tudi tamkajšnje življenje. Vse to je zahtevalo določene spremembe v delovanju balkanskih držav. Svoje interese na Balkanu so uveljavljale tudi Francija, Velika Britanija in Italija. Balkanske države so z dogovori iskale rešitev za mirno reševanje medsebojnih odnosov. Tako je po dolgotrajnih dogovorih in raznih medsebojnih bilateralnih pogodbah leta 1934 v Atenah prišlo do podpisa Balkanskega pakta med Kraljevino Jugoslavijo, Kraljevino Romunijo, Republiko Grčijo in Republiko Turčijo. Glavni namen pakta je bil zavarovati se pred imperialistično politiko Italije in ozemeljskimi zahtevami Bolgarije, podpisnice pa so se tudi obvezale, da bodo končale medsebojne ozemeljske zahteve. V vmesnem času, od konca prve svetovne vojne do podpisa Balkanskega pakta, so morale biti balkanske države diplomatsko zelo spretne, da so ohranjale svojo samostojnost in ostajale v miru. Svetovne sile so namreč z vsemogočimi podtikanji raznih incidentov in z denarno pomočjo imele vpliv na posamezne politike in državnike. Da je bilo zanimanje za Balkan veliko, se da sklepati tudi iz časopisov, ki so povzemali mnenja in članke po svetovnem tisku. Po podpisu Balkanskega pakta, ki je prinesel nekatere ekonomske rešitve za države podpisnice, je ostal grenak priokus, saj politično perečih vprašanj z Balkanskim paktom niso rešili. Albanija in Bolgarija nista podpisali pogodb, Albanija je ostala pod vplivom Italije, Bolgarija pa s svojimi sosedami ni rešila vprašanj o manjšinah in mejah.
Keywords: KLJUČNE BESEDE: Balkanski pakt, Balkan, Balkan po prvi svetovni vojni, mir, medsebojne pogodbe, Slovenec, Jutro, 1934.
Published: 14.10.2016; Views: 1195; Downloads: 111
.pdf Full text (752,54 KB)

8.
OBRAVNAVA RAZPADA JUGOSLAVIJE V SOCIOLOŠKIH ŠTUDIJAH V ZDA V ČASU 1991–1996
Jure Petić, 2016, master's thesis

Abstract: V mednarodnem okolju so ob koncu 20. stoletja nastopile nove realnosti, ki so postale predmet diskurza svetovne laične in znanstvene javnosti. Svet je gradil podobo »globalne vasi«, v Evropi pa so potekali tako procesi združevanja (Nemčija, Evropska unija), kot tudi nasprotni procesi razdruževanja (Sovjetska zveza, Socialistična federativna republika Jugoslavija, Češkoslovaška), kar je sovpadalo s koncem komunistične ideologije. Zatonu komunizma v vzhodni Evropi je sledil padec dveh branikov komunističnega sistema. Potekali sta dokaj mirna dezintegracija Sovjetske zveze in nasilna Socialistične federativne republike Jugoslavije. Slednja predstavlja osrednji predmet obravnave, ki je v grobem razdeljena na dva dela. V prvem delu so kot konceptualna podlaga na kratko prikazani zgodovinski podatki in kronološko zaporedje dogodkov ter dejstva, ki zadevajo zgodovino južnoslovanskih narodov. Časovni razpon zajema dogodke od časa, ko so naselili balkanska geografska področja, stoletja živeli ločeno, pa do njihove skupne eksistence v različnih oblikah jugoslovanske države ter njenega konca. Predstavljena je tudi spremljava kriznih dogodkov s strani zahodnih institucij in medijev, kakor tudi domačih in tujih intelektualcev ter njihovi odzivi. V drugem delu, ki je na podlagi podatkov iz prvega vsebinsko ožje naravnan, so predstavljene teoretične, kakor tudi empirično podprte znanstvene razlage razpada Jugoslavije. Obravnavane so različne interpretacije dogodkov socioloških institucij in avtoritet, kakor tudi različni teoretski in metodološki pristopi k problemu. Tozadevno je na osnovi pričujoče raziskave mogoče izdvojiti nekaj zanimivih ugotovitev in sklepov, ki se nanašajo na kredibilnost predstavljenih razlag, med katerimi določene ponudijo argumente za doseganje znanstvenih zaključkov, nekatere pa so z znanstvenega zornega kota diskreditirane in nesprejemljive. Med predstavljenimi pojasnjevalnimi modeli razpada SFRJ lahko kot znanstveno verodostojne sprejmemo ekonomski, ideološki in geopolitični pojasnjevalni model, medtem ko za kulturni pojasnjevalni model, pojasnjevalni model etnične sovražnosti, pojasnjevalni model enake krivde in pojasnjevalni model medijev ni mogoče najti zadostne znanstvene podpore. Konkretno, njihovo objektivnost zmanjšujejo impresionistične in ideološko obremenjene razlage, ki vsebujejo predsodke, stereotipe, vrednostne sodbe in zgodovinski paralelizem. Pri njih je prav tako mogoče ugotoviti prisotnost faktografskih napak in dejavnikov, kot so etnocentrizem in kulturni relativizem, kar je še posebej evidentno pri obravnavi etničnega fenomena in nacionalizma. Posledično lahko ugotovimo, da je pri večini odzivov sociologov kot tudi drugih mednarodnih akterjev možno zaznati pomanjkanje zagotavljanja zahtevanih znanstvenih kriterijev.
Keywords: Balkan, Jugoslavija, nacionalizem, razpad, vojna
Published: 05.10.2016; Views: 1023; Downloads: 99
.pdf Full text (2,95 MB)

9.
BALKANSKE KONFERENCE IN BALKANSKA ZVEZA (1930-1936) V LUČI ČASNIKOV JUTRO IN SLOVENEC
Janja Plavčak, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Po prvi svetovni vojni je postala najvplivnejša država na Balkanu novonastala Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki se je morala boriti za zaščito svojih meja zoper italijanski iredentizem na Jadranu in bolgarski revizionizem na vzhodu, zaradi česar se je še bolj nagibala k sodelovanju z drugimi balkanskimi državami. Velika nasprotja med balkanskimi državami so povzročili različni interesi evropskih velesil. Francija je poskušala Bolgarijo pritegniti v Malo antanto skupaj z Jugoslavijo in Romunijo, medtem ko se je Italija zavzemala za sklenitev trojnega pakta med Bolgarijo, Grčijo in Turčijo, z interesom, da bi oslabila francoski vpliv na Balkanu. Na podlagi vseh teh vidikov je bil začetek tridesetih let dvajsetega stoletja čas gibanja za sklenitev Balkanske zveze, s čimer bi odstranili vmešavanje velikih sil na to območje. Po pogajanjih na štirih balkanskih konferencah je bil 9. februarja 1934 podpisan štiričlanski Balkanski pakt, ki je ostal odprt tudi za Bolgarijo in Albanijo, da se priključita kasneje. Države podpisnice, Jugoslavija, Turčija, Grčija in Romunija, so si s podpisom zagotovile varnost meja. S paktom so bili prav tako podpisani tudi dodatni protokoli, ki so podpisnice zavezovali, da so dolžne medsebojne asistence v primeru sovražnikovega napada na katerokoli članico. Podpis pakta je povzročil številne polemike in nesporazume tako na Balkanu kot tudi širše po Evropi.
Keywords: Evropa med obema svetovnima vojnama, jugovzhodna Evropa, Balkan, balkanske konference, Balkanski pakt, Balkanska zveza.
Published: 03.10.2016; Views: 1257; Downloads: 215
.pdf Full text (962,67 KB)

10.
Morfološke poteze treh vrst tenčičaric iz rodu Chrysoperla Steinmann, 1964 (Neuroptera: Chrysopidae) v Sloveniji in deželah zahodnega Balkana
Polona Spital, 2016, master's thesis

Abstract: Številni rodovi iz družine tenčičaric so zelo pomembni v agrikulturnih programih biološke kontrole. Znotraj rodu Chrysoperla je kar nekaj vrst, ki jih vključujejo v tovrstne programe. Najbolj pogosto uporabljena vrsta je navadna tenčičarica Chrysoperla carnea. Dolgo so domnevali, da gre za eno, morfološko zelo različno vrsto, s holarktično distribucijo. Kasneje so ugotovili, da gre za kompleks velikega števila kriptičnih vrst. V preteklosti so tenčičarice določevali na podlagi akustičnih analiz, ki so zelo zapletene. V uporabni kmetijski entomologiji je pomembno enostavno in hitro določanje vrst na podlagi morfoloških znakov. Vrste Ch. lucasina, Ch. mediterranea in Ch. pallida so v evropskem območju splošno razširjene in na prvi pogled zelo podobne. Ker so pomembne pri vključevanju v programe biološke kontrole je pomembno, da jih zanesljivo ločimo med seboj. Namen naloge je bil analizirati morfološke in ekofiziološke znake treh izbranih vrst tenčičaric iz Slovenije in zahodnega Balkana in jih primerjati med seboj. Analizirali smo naslednje morfološke znake: prisotnost oz. odsotnost svetlih in temnih dlačic na dorzalnem delu pronotuma ter njihovo število, dolžino in debelino dlačic na pronoumu in tibiji srednjih nog, dolžino in širino maksilarnega stipesa in proge na njem ter obarvanost žil na prednjih krilih. V analizo smo vključili še izbiro habitata in prebarvanje telesa v času zimske diapavze. Zanimalo nas je, ali se med morfološkimi znaki treh vrst pojavljajo jasno določene meje in če obstajajo razlike oz. podobnosti med populacijami iste vrste. Ugotovili smo, da dolžina in debelina dlačic na pronotumu nista zanesljiv znak za določanje izbranih vrst tenčičaric med seboj. Se pa vrste ločijo po prisotnosti in številu svetlih in temnih dlačic na pronotumu, dolžini in širini proge na maksilarnem stipesu, obarvanosti žilic na krilu, izbiri habitata ter obarvanosti telesa med zimsko diapavzo. Ugotovili smo tudi, da so morfološki znaki enotni v širšem geografskem obsegu, saj med slovenskimi populacijami in populacijami iz Albanije in Makedonije nismo zaznali večjih odstopanj.
Keywords: morfološki znaki, tenčičarice, kriptične vrste, Slovenija, Balkan, Chrysoperla lucasina, Chrysoperla mediterranea, Chrysoperla pallida
Published: 15.02.2016; Views: 938; Downloads: 131
.pdf Full text (2,96 MB)

Search done in 0.21 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica