1. Stacionarnost realnega bdp v izbranih državah evropske unijeZarja Korez, 2025, master's thesis Abstract: Še pred razvojem sodobnih teorij poslovnih ciklov so ekonomisti preučevali volatilnost nacionalnega outputa in nihanja ključnih makroekonomskih spremenljivk. Ne glede na izvor teh nihanj je neizpodbitno dejstvo, da se narava gibanja realnega BDP skozi čas spreminja, kar potrjujejo številne gospodarske krize zadnjih nekaj desetletij. Prav zato je razumevanje narave teh sprememb ključno za oblikovanje ustreznih ekonomskih politik, namenjenih blaženju šokov in zagotavljanju stabilnosti v gospodarstvu. Če namreč realni BDP sledi stacionarnemu procesu, šoki nimajo trajnih posledic, kar zmanjšuje potrebo po intervencijah različnih ekonomskih politik. V nasprotnem primeru pa postane ekonomska politika osrednji instrument spodbujanja stabilne in dolgoročne gospodarske rasti. V naši raziskavi smo s pomočjo ekonometričnih metod preučevali stacionarnost realnega BDP in realnega BDP na prebivalca za 15 članic EU v obdobju od leta 1970 do 2022. Uporabili smo teste enotskega korena tako na ravni posameznih časovnih vrst kot v panelu podatkov. Rezultati analiz kažejo, da v absolutnih vrednostih agregatnega outputa večine držav EU ne izkazuje stacionarnega procesa, medtem ko prve diference potrjujejo prisotnost stacionarnosti. ADF test sicer nakazuje na stacionarnost za nekaj držav ob vključitvi konstante v testno specifikacijo, kar implicira konstantno povprečno raven realnega BDP brez trendne komponente. Podobno velja za realni BDP na prebivalca. Panelni testi prve generacije so izkazali stacionarnost zgolj ob upoštevanju individualnih učinkov, kar nakazuje na heterogenost posameznih časovnih vrst znotraj panela, medtem ko panelna testa druge generacije, Pesaran CIPS in PANIC test, praviloma zavračata hipotezo generalne stacionarnosti obeh spremenljivk realnega agregatnega outputa.
Keywords: stacionarnost, realni BDP, realni BDP na prebivalca, makroekonomska analiza, evropska gospodarstva
Published in DKUM: 06.11.2025; Views: 0; Downloads: 12
 Full text (4,86 MB) |
2. Vpliv gospodarske aktivnosti na onesnaževanje okolja: empirična analizaPetar Todorčević, 2024, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu obravnavamo vpliv gospodarske aktivnosti na onesnaževanje okolja, pri čemer izvajamo empirično analizo za leti 2002 in 2019 v 96 državah. Naše delo je razdeljeno na dva dela. V prvem delu smo predstavili podatke in opredelili spremenljivke. Namen drugega dela je raziskati, kako različni ekonomski dejavniki, kot so rast BDP na prebivalca, industrijska proizvodnja in delež urbanega prebivalstva, vplivajo na emisije CO2. Rezultati kažejo, da se je negativen vpliv rasti BDP na onesnaževanje povečal med letoma 2002 in 2019, kar kaže na večjo intenzivnost gospodarske dejavnosti in povečano potrošnjo, ki vodi do večjega izpusta emisij. Po drugi strani pa je delež urbanega prebivalstva imel večji negativni vpliv na onesnaževanje v letu 2002 kot v letu 2019, kar lahko pripišemo izboljšavam v urbano infrastrukturo in večji implementaciji zelenih tehnologij v zadnjih letih.
Keywords: Ekonometrična analiza, metoda najmanjših kvadratov, CO2 emisije, gospodarska aktivnost, BDP na prebivalca, industrijska proizvodnja, delež urbanega prebivalstva.
Published in DKUM: 01.10.2024; Views: 0; Downloads: 58
Full text (1,07 MB) |
3. Ekonomski pomen mest in primerjava razvitosti največjih slovenskih mest z izbranimi mesti v evropski unijiŠpela Perko, 2022, undergraduate thesis Abstract: Mesta privabljajo različne skupine ljudi, pri tem tudi visoko izobražene. Razlog temu pripišemo boljšim zaposlitvenim in družbenim priložnostim kot so na podeželju. Tako se izkoriščajo potenciali posameznikov, podjetja pa lažje najdejo ustrezno delovno silo in druge produkcijske dejavnike, kar vodi k inovacijam ter višji produktivnosti. Prednost pa predstavlja tudi lokacija mesta in ukvarjanje z dejavnostjo, ki je prilagodljiva na dolgi rok. Produktivnost je tako glavni dejavnik gospodarske rasti mest. Značilno je tudi, da manjša mesta dosegajo višjo produktivnost in rast kot velika mesta. Izzivi, ki nastajajo v urbanih središčih, so stanovanjska problematika, staranje in segregacija prebivalstva ter izzivi podnebnih sprememb. V diplomskem delu smo na osnovi podatkov Eurostata in OECD podrobneje analizirali izbrane kazalnike razvitosti in anketne zaznave meščanov za glavna in prva oziroma druga največja mesta držav članic EU za leta 2006, 2008, 2009, 2011, 2012, 2015, 2018 in 2019 ter primerjali razvitost Maribora in Ljubljane z ostalimi opazovanimi mesti. Ugotovili smo, da sta slovenski mesti leta 2015 beležili eno izmed višjih stopenj brezposelnosti, skozi analizirano obdobje pa sta beležili tudi relativno visoko stopnjo odvisnosti starejših in nizko stopnjo odvisnosti mladih. Ljubljana in Maribor sodita med najvarnejša mesta EU, vendar je pri tem Ljubljana skozi leta poslabšala svoj relativni položaj. V Ljubljani se je v analiziranih letih 2011 in 2015 glede na leto 2008 BDP na prebivalca zmanjšal, v letu 2018 pa je bil BDP na prebivalca med analiziranimi leti najvišji. Pri tem je ustvarjala višji BDP na prebivalca kot nekatera več milijonska mesta, kot sta na primer Berlin ali Barcelona.
Keywords: mesto, produktivnost, BDP na prebivalca, trajnostni razvoj, prihodnost mest.
Published in DKUM: 04.11.2022; Views: 773; Downloads: 56
Full text (1,34 MB) |
4. Dejavniki varčevanja gospodinjstev v Sloveniji in v Evropski unijiMartin Jovanović, 2018, master's thesis Abstract: Varčevanje je eden pomembnejših dejavnikov, ki vplivajo na gospodarsko rast v državi, saj je stopnja varčevanja zelo povezana z investicijami v državi. Poznavanje dejavnikov varčevanja je tako pomembno z vidika ekonomske politike, da lahko tako nosilci fiskalne politike vplivajo na odločitev posameznikov o tem, ali bodo del svojega razpoložljivega dohodka namenili za varčevanje ali pa za potrošnjo.
Magistrsko delo obravnava varčevanje v gospodarstvu in dejavnike varčevanja v Sloveniji, Avstriji, na Madžarskem, Češkem, Slovaškem in na Poljskem. Omejili smo se na države Srednje Evrope, saj so si te države med seboj dokaj podobne tako glede gospodarske razvitosti kakor tudi glede kulture, poleg tega pa imajo med seboj zelo dobro razvito medsebojno trgovino. V teoretičnem delu magistrske naloge najprej analiziramo osnovne teorije varčevanja in v njej izpostavljene dejavnike varčevanja. Predstavimo in analiziramo tudi rezultate empiričnih raziskovanj preučevanja dejavnikov varčevanja gospodinjstev. V nalogi prav tako predstavimo osnovne finančne instrumente, v katerih lahko gospodinjstva varčujejo. V empiričnem delu naloge analiziramo posamezne dejavnike varčevanja, njihovo gibanje skozi preučevano obdobje raziskovanja, tj. 2000–2017, in s pomočjo korelacijske analize ocenimo povezanost posameznih dejavnikov varčevanja s stopnjo varčevanja. Dejavniki, ki jih analiziramo, so naslednji: raven razpoložljivega dohodka na prebivalca, realna rast BDP na prebivalca, obrestna mera, inflacija, stopnja brezposelnosti, starostna odvisnost, stopnja urbanizacije, tuje direktne investicije in primanjkljaj oziroma presežek v proračunu države, poleg teh dejavnikov pa smo naredili tudi korelacijsko analizo s pričakovano življenjsko dobo po 65. letu starosti, spremembo cen nepremičnin in pogoji trgovanja.
Rezultati empirične raziskave kažejo, da so demografski dejavniki in stopnja brezposelnosti najbolj in statistično značilno povezani s stopnjo varčevanja. Nadalje smo ugotovili statistično značilno pozitivno povezavo med varčevanjem in starostno odvisnostjo, primanjkljajem v proračunu, rastjo cen nepremičnin, pričakovano življenjsko dobo in bruto razpoložljivim dohodkom. Negativno statistično značilno povezavo pa smo ugotovili za dejavnike: realna rast BDP na prebivalca, realna obrestna mera in stopnja brezposelnosti. Dejavniki stopnja inflacije, stopnja urbanizacije, pogoji trgovanja in tuje direktne naložbe niso statistično značilno povezani s stopnjo varčevanja. Rezultati so tudi pokazali, da je največ preučevanih dejavnikov statistično značilno povezanih s stopnjo varčevanja na Poljskem, na drugi strani pa noben od dejavnikov ni povezan s stopnjo varčevanja na Češkem.
Keywords: varčevanje, stopnja varčevanja, realna rast BDP na prebivalca, inflacija, obrestna mera, stopnja brezposelnosti, demografski dejavniki, stopnja urbanizacije, tuje direktne investicije, primanjkljaj v državnem proračunu
Published in DKUM: 17.01.2019; Views: 1688; Downloads: 304
Full text (1,28 MB) |
5. ANALIZA RAZVOJNEGA POTENCIALA ZAVAROVALNIŠTVA V DRŽAVAH BIVŠE JUGOSLAVIJEAndreja Žmavc France, 2012, master's thesis Abstract: Zavarovalništvo je pomemben del svetovnega finančnega trga, na katerem zaradi liberalizacije in globalizacije na kapitalskih trgih izginjajo ovire in omejitve med različnimi finančnimi storitvami. Prav tako na razvoj zavarovalniških trgov vplivajo prevzemi in združitve, ki predstavljajo priložnosti tudi za slovenske zavarovalnice. V nalogi želimo napovedati razvoj zavarovalniškega trga v državah nekdanje Jugoslavije (Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Srbija, Črna gora, Makedonija in Kosovo) ter odgovoriti na vprašanje, koliko za »evropskimi zavarovalniškimi standardi« zaostaja zavarovalništvo v državah nekdanje Jugoslavije. Gre za vprašanje konvergence v zavarovalnem sektorju ter vprašanje, kakšna je lahko vloga slovenskih zavarovalnic na trgih nekdanje Jugoslavije. Magistrsko delo je sestavljeno iz dveh sklopov, in sicer teoretičnega in empiričnega. Prvi del je teoretično-analitični, v katerem so opredeljene teoretične osnove in stanje na zavarovalnih trgih. Drugi del predstavlja model razvojnega potenciala zavarovalništva v državah nekdanje Jugoslavije, s katerim smo poizkusili napovedati predvidena dogajanja v zavarovalništvu na omenjenih trgih.
Keywords: zavarovalništvo, zavarovalnice, premija, premoženjska premija, življenjska premija, makroekonomske spremenljivke, ekonometrični model, premija v BDP, premija na prebivalca, regresija, metoda glavnih komponent
Published in DKUM: 22.02.2013; Views: 1992; Downloads: 204
Full text (3,26 MB) |
