1. Teoretično in praktično znanje pripadnikov vojaško zdravstvene enote in reševalcev v nujni medicinski pomoči iz temeljnih postopkov oživljanja in uporaba aedAleksandra Pristovnik, 2025, master's thesis Abstract: Uvod: Vojaki in reševalci se pri delu na terenu precej pogosto srečujejo s pojavom srčnega zastoja v predbolnišničnem okolju. Zato je izjemnega pomena, da predstavniki VZE in reševalci NMP znajo prepoznati znake srčnega zastoja in poznajo temeljne postopke oživljanja, saj je hitrost odziva v teh trenutkih ključna. Dosledno izvajanje algoritma za oživljanje močno poveča možnosti preživetja pacienta.
Metode: Uporabljena je bila kvantitativna metodologijo raziskovanja in deskriptivna metoda dela. Podatke smo zbrali z anketnim vprašalnikom, s katerim smo preverjali teoretično znanje udeležencev, ter ocenjevalnim listom, ki je preverjal praktično znanje. Pri analizi smo oboje podatke medsebojno primerjali in izvedli opisno statistiko.
Rezultati: Ugotavljamo, da večina pripadnikov VZE in reševalcev NMP dobro pozna TPO in uporabo AED, saj so dosegali več kot 70 % točk. Praktično znanje reševalcev NMP je višje od teoretičnega znanja in boljše od znanja pripadnikov VZE. Večina udeležencev se ravna po smernicah Evropskega animacijskega sveta.
Razprava in zaključek: Korelacije med teoretičnim in praktičnim znanjem udeležencev ni bilo zaznati. Ugotavljamo, da pripadniki VZE potrebujejo dodatna usposabljanja na področju TPO in uporabe AED, saj njihovo znanje odstopa od znanja reševalcev NMP.
Keywords: vojaška zdravstvena enota, reševalci nujne medicinske pomoči, temeljni postopki oživljanja, avtomatski zunanji defibrilator
Published in DKUM: 11.03.2025; Views: 0; Downloads: 33
 Full text (3,37 MB) |
2. Primerjava učinkovitosti različnih praktičnih pristopov k učenju temeljnih postopkov oživljanja in uporabe avtomatskega zunanjega defibrilatorja pri osnovnošolcihNadja Pitz Durič, 2024, final research report Abstract: Hitro ukrepanje očividcev ter izvajanje temeljnih postopkov oživljanja (TPO) in uporaba avtomatskega zunanjega defibrilatorja (AED, ang. automatic external defibrillator) je ob nenadnem srčnem zastoju zunaj bolnišnice (OHCA, ang. out-of-hospital cardiac arrest) zelo pomembno, zato bi moral biti o TPO izobražen čim večji odstotek širše javnosti. Ker je v Evropi odstotek očividcev, ki pričnejo s TPO in uporabijo AED, v povprečju nizek, smo želeli ugotoviti kakšna je učinkovitost trenutnih tečajev TPO z AED za osnovnošolce in predlagati najučinkovitejši pristop.
Keywords: zunajbolnišnični srčni zastoj, temeljni postopki oživljanja, avtomatski zunanji defibrilator, osnovnošolci, učenje
Published in DKUM: 20.01.2025; Views: 0; Downloads: 13
Full text (886,98 KB) |
3. Najpogosteje zaznani srčni ritmi s strani avtomatskega zunanjega defibrilatorja pri znotrajbolnišničnih srčnih zastojihBelma Ahmetović, 2024, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Nenadni srčni zastoj predstavlja velik javnozdravstveni problem po vsem svetu. Kljub temu, da uporaba avtomatskega zunanjega defibrilatorja izboljšuje preživetje pri zunajbolnišničnem srčnem zastoju, je njegov učinek na znotrajbolnišnični srčni zastoj še vedno nejasen. Namen zaključnega dela je bil raziskati, katere srčne ritme avtomatski zunanji defibrilator najpogosteje zazna pri znotrajbolnišničnem srčnem zastoju.
Metode: Zaključno delo je temeljilo na deskriptivni metodi dela. Izvedli smo pregled člankov. Iskanje strokovne literature je potekalo v mednarodnih podatkovnih bazah PubMed, CINAHL in Medline, katerih pregled smo predstavili z uporabo PRISMA (angl. Preffered Reporting Items for Systematic Reviews and Meta-Analyses) diagrama.
Rezultati: V končno analizo zaključnega dela smo vključili 8 raziskav v kliničnem okolju. Avtomatski zunanji defibrilator je uporabljen v manj kot 50 % vseh bolnišničnih srčnih zastojev, v večini primerov neustrezno, pri čemer se stopnja preživetja pacientov giblje med 11 % in 29 %.
Razprava in zaključek: Ugotovili smo, da lahko poleg uspešne uporabe avtomatskega zunanjega defibrilatorja, ki pozitivno vpliva na preživetje in povrnitev spontanega krvnega obtoka, njegova uporaba v nekaterih primerih tudi zmanjša stopnjo preživetja pacientov z znotrajbolnišničnim srčnim zastojem.
Keywords: znotrajbolnišnični srčni zastoj, avtomatski zunanji defibrilator, veriga preživetja, preživetje, srčni ritem
Published in DKUM: 23.10.2024; Views: 0; Downloads: 40
Full text (1,10 MB) |
4. Učenje temeljnih postopkov oživljanja z uporabo avtomatskega zunanjega defibrilatorja ter odnos do oživljanja pri osnovnošolcihVesna Borovnik Lesjak, 2023, doctoral dissertation Abstract: Izhodišča: Izobraževanje osnovnošolcev o temeljnih postopkih oživljanja (TPO) in uporabi avtomatskega zunanjega defibrilatorja (AED) je lahko učinkovito, relativno enostavno in ključno za razširjanje poznavanja TPO med laično javnost. Le to je ključno za preživetje žrtev nenadnega srčnega zastoja izven bonišnice, ki ostaja kljub napredku medicine nizko. Namen te raziskave je bil na podlagi podatkov, pridobljenih z zanesljivimi merilnimi instrumenti, predlagati učinkovite modele poučevanja osnovnošolcev, da bi s tem olajšali umestitev tečajev TPO in AED v redne šolske programe.
Metode: V raziskavo je bilo vključenih 783 sedmo- in devetošolcev mariborskih osnovnih šol. Izvedli smo tečaj TPO in AED, ki je zajemal eno šolsko uro interaktivnega predavanja in eno šolsko uro praktične vadbe na lutkah. Razvili smo vprašalnike za preverjanje znanja o TPO in AED, o odnosu do TPO in AED ter o nameri izvajanja TPO in AED. Znanje smo preverjali pred tečajem in po njem (takoj, po 5 mesecih in po 2 letih); odnos in namero pa pred tečajem in po njem. V preverjanje srednjeročne retence znanja in veščin je bilo vključenih 116 učencev, dolgoročne retence znanja po 2 letih pa 96 učencev. V primerjavo z drugimi tečaji je bilo vključenih 148 učencev iz dveh drugih šol iz drugih krajev. Za preverjanje praktičnih veščin smo uporabili prirejen Cardiffov vprašalnik o TPO in AED in didaktične lutke (Little Anne QCPR, Laerdal Medical, Stavanger, Norway).
Rezultati: Vsi vprašalniki so bili validirani za uporabo med osnovnošolci. Izboljšanje znanja takoj po tečaju je bilo znatno (83 % v primerjavi s 60 % pred tečajem), po petih mesecih in po dveh letih pa je značilno upadlo (73 % in 75 %), vendar je ostalo značilno boljše kot pred tečajem (p<0,001). Uspešnost izvajanja praktičnih veščin po petih mesecih je bila okoli 60 %. Končni model obnašanja je bil sestavljen iz treh teoretičnih konstruktov: samozavesti, pozitivne motivacije in amotivacije. Samozavest je imela največji vpliv na namero dejanskega izvajanja TPO in AED, pozitivna motivacija pa je bila močno povezana s samozavestjo. Pri primerjavi z drugimi tečaji je populacija učencev na slovenjgraškem tečaju izstopala z značilno boljšimi rezultati na testu znanja pred tečajem in po njem . Namera nudenja TPO in AED pa je bila po tečaju značilno višja med mariborskimi osnovnošolci v primerjavi z ostalima populacijama.
Zaključek: Razviti instrumenti se lahko uporabijo za zanesljivo oceno uspešnosti tečajev TPO in AED na podlagi meritev spremembe znanja po tečaju ter vpliva tečaja na dejansko namero ukrepanja med osnovnošolci. Ugotovili smo, da odnos do TPO in AED ni tako kompleksen, kot smo predvidevali, kar oljaša delo inštruktorjem, saj poznavanje določenih konstruktov obnašanja ni bistveno. Najpomembnejši vpliv na namero za izvajanje TPO in AED ima samozavest, na katero lahko vplivamo z vsemi oblikami pozitivne motivacije. Zanesljivi podatki, zbrani z validiranimi instrumenti, se tako lahko predstavijo ustreznim institucijam za spodbuditev učinkovite vključitve tečajev TPO in AED med obvezne šolske vsebine.
Keywords: Avtomatski zunanji defibrilator, izvenbolnišnični srčni zastoj, osnovnošolci, poučevanje, temeljni postopki oživljanja
Published in DKUM: 15.02.2024; Views: 421; Downloads: 83
Full text (1,31 MB) |
5. Ozaveščenost starejših v pomurju o temeljnih postopkih oživljanja in uporaba avtomatskega zunanjega defibrilatorjaBarbara Topić, 2022, master's thesis Abstract: Teoretična izhodišča: Zgodnja prepoznava zdravstvenega stanja, učinkovito in takojšnje izvajanje temeljnih postopkov oživljanja ter aktiviranje nujne medicinske pomoči (klic 112) so ključni dejavniki verige preživetja po nenadnem obolenju izven bolnišničnega okolja. Že v preteklosti so poudarjali pomen usposabljanja laične populacije. Svojo laično vlogo v verigi preživetja namreč lahko nudijo in opravljajo le, če imajo za to ustrezno usposobljenost.
Raziskovalna metodologija in metode: V teoretičnem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela in zbiranja podatkov, kvantitativno metodologijo ter filozofijo pozitivizma. Za raziskovalni instrument smo uporabili oblikovan anketni vprašalnik. Izvedli smo neslučajnostno vzorčenje, vključitveni kriterij pri namenskem vzorcu je bila starost 65 let in več. Raziskavo smo izvedli tako, da smo osebe, ki so ustrezale kriterijem, fizično obiskali na domu. Podatke smo obdelali s programskim orodjem IBM SPSS, kjer smo uporabili binomski statistični test in hi-kvadrat test.
Rezultati: 75 % anketiranih je pravilno odgovorilo, kaj zajemajo TPO, vendar se jih je le 14 % že srečalo z izvajanjem oživljanja. Večina se jih ne počuti dovolj sposobno za pomoč nenadno oboleli osebi. 34 % anketiranih ne pozna lokacije AED. Ostalih 66 % sicer pozna lokacijo, vendar bi si le 32 % upalo uporabiti AED in to samo v prisotnosti druge osebe.
Diskusija in zaključek: Na podlagi rezultatov smo ugotovili, da imajo starejši sicer zadovoljivo teoretično znanje iz področja TPO in uporabe AED in nekoliko slabše na področju praktičnega znanja. Kot pozitivno se je izkazalo, da se je več kot polovica anketiranih starostnikov pripravljena izobraževati o tej temi. Potreben bi bil večji poudarek na motiviranosti in izobraževanju prilagojeni starejši populaciji, saj le-ti dosegajo skoraj petino slovenskega prebivalstva.
Keywords: Starostniki, temeljni postopki oživljanja, avtomatski zunanji defibrilator, znanje prve pomoči, veriga preživetja, laiki.
Published in DKUM: 17.06.2022; Views: 1090; Downloads: 171
Full text (1,96 MB) |
6. Analiza vpliva usposabljanja na znanje in odnos do oživljanja med prvimi posredovalciMatjaž Žunkovič, 2020, master's thesis Abstract: Uvod: V delu Analiza vpliva usposabljanja na znanje in odnos do oživljanja med prvimi posredovalci smo ugotavljali, kako je projekt zaživel na raziskovanem območju, ali so člani prostovoljnih gasilskih društev (PGD) še naprej pripravljeni sodelovati v projektu, kakšen je njihov odnos do oživljanja in ali so še motivirani za nadaljnje sodelovanje.
Metode: Opravili smo kvalitativno raziskavo. V raziskavi je sodelovalo 154 prvih posredovalcev od 200, ki so se udeležili prvega izobraževanja leta 2011 in zaključili izobraževanje leta 2014. Do konca leta 2015 so znanje obnavljali vsaki dve leti, z letom 2016 pa vsako leto, na kar je vplivala sprememba Pravilnika o službi nujne medicinske pomoči iz oktobra 2015. V nalogi smo za preverjanje hipotez rezultate obdelali s programoma Microsoft Excel in PASW Statistics 18 ter s pomočjo statističnega paketa IBM SPSS 20,0.
Rezultati: Hipotezo H1, da si večina članov PGD kot prvih posredovalcev želi dodatnega usposabljanja in sodelovanja v projektu AED, smo potrdili, saj rezultati kažejo, da statistično večji delež od 50 % (p < 0,001) anketiranih svoje znanje iz temeljnih postopkov oživljanja želi nadgraditi in da bi se 94,4 % anketiranih znova vključilo v projekt AED. Potrdili smo tudi hipotezo H2, s katero smo predvidevali, da večina članov PGD kot prvih posredovalcev meni, da dobro sodelujejo z ekipami nujne medicinske pomoči, saj je povprečna vrednost ocene 4,46, kar pomeni, da je sodelovanje statistično značilno večje od 3. Zato se na podlagi teh rezultatov sprejme alternativna hipoteza, ki pravi, da je povprečna ocena te trditve večja od 3 (t = 25,536; p < 0,001).
Sklep: Ugotovili smo, da so prvi posredovalci še vedno visoko motivirani in so se še naprej pripravljeni izobraževati za pomoč kot prvi posredovalci.
Keywords: prvi posredovalci, avtomatski zunanji defibrilator (AED), prostovoljni gasilci
Published in DKUM: 11.06.2020; Views: 1535; Downloads: 218
Full text (855,28 KB) |
7. Masovna edukacija osnovnošolcev iz temeljnih postopkov oživljenja z uporabo avtomatskega zunanjega defibrilatorjaPrimož Krajnc, 2017, master's thesis Abstract: Izhodišče: Bolezni srca in ožilja so vodilni vzrok smrti pri nas in v svetu. Ocenjujemo, da v Sloveniji zaradi nenadne srčne smrti vsak dan umre 5 do 6 ljudi. Večinoma le pokličejo pomoč in čakajo reševalce. Za preživetje brez trajnih posledic je bistveno trajanje srčnega zastoja, če v tem času ne izvajamo temeljnih postopkov oživljanja, se verjetnost preživetja vsako minuto zmanjša za skoraj 10% .
Metode: Uporabljena je bila kvantitativna metodologija. Instrument za zbiranje podatkov je bil uporabljen strukturiran anketni vprašalnik. V raziskavo je bilo vključenih 150 osnovnošolcev, 77 osnovnošolcev z predhodno opravljeno masovno edukacijo in 73 osnovnošolcev brez opravljene masovne edukacije iz temeljnih postopkov oživljanja z uporabo avtomatskega zunanjega defibrilatorja. Pridobljene podatke smo obdelali z uporabo deskriptivne in inferenčne statistike. Za obdelavo podatkov smo uporabili statistični program IBM SPSS 21.
Rezultati: V raziskavo sta bili vključeni dve osnovni šoli, ena z predhodno izvedeno masovno edukacijo in ena brez izvedene predhodne masovne edukacije iz temeljnih postopkov oživljanja z uporabo avtomatskega zunanjega defibrilatorja. Podatki kažejo, da osnovnošolci, ki so predhodno opravili masovno edukacijo bolje poznajo in izvajajo temeljne postopke oživljanja. Rezultati tudi potrjujejo našo hipotezo (p<0,001), da obstaja bistvena razlika v povprečni oceni med obema skupinama.
Interpretacija in zaključek: Osnovnošolci, ki so imeli predhodno izvedeno masovno edukacijo iz temeljnih postopkov oživljanja z uporabo avtomatskega zunanjega defibrilatorja, imajo zadovoljivo znanje in veščine za izvajanje temeljnih postopkov oživljanja in uporabo avtomatskega zunanjega defibrilatorja. Osnovnošolci so ena izmed zelo motiviranih in dovzetnih skupin ljudi, istočasno pa to znanje širijo v širši lokalni skupnosti. S temi ukrepi pa lahko preživetje po nenadnem srčnem zastoju dvignemo iz 10% na 40% (ERC) oziroma več.
Keywords: nenadni srčni zastoj, temeljni postopki oživljanja, avtomatski zunanji defibrilator, izobraževanje, osnovnošolci, otroci rešujejo življenja
Published in DKUM: 28.11.2017; Views: 2348; Downloads: 288
Full text (1,42 MB) |
8. Poznavanje temeljnih postopkov oživljanja pri pionirjih gasilcihManica Ocvirk, 2016, undergraduate thesis Abstract: Teoretična izhodišča: Srčni zastoj v izven bolnišničnem okolju je eden najpogostejših vzrokov smrti. Znanje temeljnih postopkov oživljanja (TPO) z uporabo avtomatskega zunanjega defibrilatorja (AED) laikov lahko bistveno pripomore k kvalitetnemu preživetju žrtve. Mnogokrat očividci, lahko tudi otroci, zaradi neznanja ne znajo pravilno ukrepati. Otroke, ki se že od malih nog urijo tudi v socialnih veščinah, bomo najlažje našli v gasilskih vrstah. Izvedeti želimo, kje vse so se gasilci pionirji izobraževali o TPO, ugotoviti ali anketirani poznajo uporabo AED in oceniti njihovo ustrezno znanje za ustrezno izvedbo TPO.
Raziskovalna metodologija: Izvedli smo deskriptivno metodo s študiranjem domače in tuje literature in elektronskih virov, ki smo jo nadgradili z metodo anketiranja izvedeno med pionirji gasilci PGD Prebold-Dolenja vas-Marija Reka. Podatke smo predhodno računalniško obdelali in za rezultate ankete uporabili analitično metodo.
Rezultati: Slaba polovica pionirjev gasilcev meni, da bi znali oživljati, vendar je naša raziskava pokazala, da ni tako. Dejstvo je, da jim slovenski sistem ne nudi tega znanja, razen če si ga pridobijo individualno.
Sklep: Poučevanje otrok že v vrtcu o osnovah prve pomoči (PP) in nadgradnja učenja v šoli o TPO in uporabi AED je ključna za širjenje tega znanja med vso populacijo. Otroku to znanje na osebni ravni dvigne samopodobo in ga uči humanosti. Te vsebine bi bilo nujno potrebno uvesti in kontinuirano obnavljati v našem šolskem sistemu od najmlajših naprej, kar priporoča tudi Svetovna zdravstvena organizacija (WHO).
Keywords: oživljanje, temeljni postopki oživljanja, otroci, avtomatski zunanji defibrilator, učenje prve pomoči, očividci, gasilci
Published in DKUM: 14.10.2016; Views: 1904; Downloads: 296
Full text (1,35 MB) |
9. UPORABA AVTOMATSKEGA ZUNANJEGA DEFIBRILATORJA V POLICIJSKIH VOZILIHDavid Tramšek, 2016, undergraduate thesis Abstract: Izhodišča: Nenadni srčni zastoj je glavni vzrok umrljivosti v svetu. Pomembna je čim prejšnja zgodnja defibrilacija, zato so ključnega pomena nezdravstvene profesionalne službe, saj so bližje ljudem kot ekipa nujne medicinske pomoči. V tujini zato v nujne intervencije vključujejo izvenmedicinske profesionalne službe, tudi policiste. Namen raziskave je osvetliti pomembnost policista kot prvega posredovalca v intervencijah z nenadnim srčnim zastojem.
Metodologija: Raziskava je potekala na eni izmed policijskih postaj na območju severovzhodne Slovenije. Za preverjanje teoretičnega in praktičnega znanja policistov s področja temeljnih postopkov oživljanja in uporabe avtomatskega zunanjega defibrilatorja smo uporabili anketni vprašalnik ter kontrolni dokument kot del objektivnega strukturiranega praktičnega preverjanja znanja.
Rezultati: Analiza podatkov, pridobljenih na vzorcu 51 policistov, je pokazala, da so policisti primerni za vključitev v mrežo prvih posredovalcev. Enainštirideset (80 %) policistov bi bilo pripravljenih izvajati temeljne postopke oživljanja z uporabo avtomatskega zunanjega defibrilatorja. Policisti so izkazali interes za izvajanje le-teh, čeprav bi se s tem povečal njihov obseg dela. Znanje policistov o temeljnih postopkih oživljanja z uporabo avtomatskega zunanjega defibrilatorja se bistveno izboljša po izobraževanju (p = 0,001).
Razprava in sklep: Raziskave poudarjajo pomen zgodnje defibrilacije pri nenadnem zunajbolnišničnem srčnem zastoju. V naši raziskavi smo dokazali, da bi bili policisti primerni kot prvi posredovalci, saj je njihovo znanje iz temeljnih postopkov oživljanja z uporabo avtomatskega zunanjega defibrilatorja zadovoljivo in se po izobraževanju še izboljša.
Keywords: zunajbolnišnični srčni zastoj, policist, prvi posredovalec, avtomatski zunanji defibrilator.
Published in DKUM: 27.09.2016; Views: 1714; Downloads: 347
Full text (1,83 MB) |
10. Primeri uporabe zunanjih avtomatskih defibrilatorjev (AED) na javnih krajih s strani očividcevMatjaž Kristan, 2012, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu smo raziskali uporabo avtomatskih defibrilatorjev (AED) na javnih krajih s strani očividcev. Raziskava je temeljila na deskriptivni metodi. Ugotavljamo, da so očividci v 20 primerih uporabili AED, pri tem je AED v šestih primerih priporočal in tudi sprožil električni sunek. Vzpostavili smo kontakt s šestimi očividci, ki so ga uporabili in opisali njihove izkušnje z uporabo AED-ja. Ugotavljamo, da intervjuvanci niso imeli težav pri vklopu aparata, niso imeli težav pri prilepljanju elektrod na prsni koš in niso imeli težav pri izbiri pravilnega mesta za prilepitev elektrod. Prav tako niso imeli težav s sledenjem navodil katere jim je podajal AED in niso oklevali, ko jim je AED svetoval sprožitev električnega sunka. Zabeležena je samo ena zloraba AED. V Sloveniji ni uradne baze o nameščenosti AED-jev, dispečerstvo večinoma nima podatkov o nameščenosti AED-jev in ljudi ne usmerjajo k uporabi. Potrebna bi bila sistemska ureditev tega področja. Nekaj uporab AED-jev je bilo na javnih prireditvah, zato predlagamo, da bi se v času prireditve AED prinesel iz najbližje lokacije na samo prireditev.
Keywords: avtomatski zunanji defibrilator, temeljni postopki oživljanja, očividci.
Published in DKUM: 20.09.2012; Views: 2652; Downloads: 307
Full text (823,82 KB) |
