Search the digital library catalog

Abstract: Problemi, ki smo jih želeli rešiti v podjetju, so avtomatsko dodeljevanje kod za maske, omogočanje generiranja mask s kupcem in prodajnikom na terenu in omogočanje določenim kupcem, da si sami naredijo masko brez pomoči tehnične prodaje. S tem smo razbremenili in sčasoma bomo zamenjali osebje, ki zdaj dela ročno maske in zmanjšali možnosti napake. Rezultat je spletna aplikacija, s katero bodo lahko prodajniki, tehnična prodaja in kupci generirali maske, zaradi česar je proces veliko hitrejši in možnost za napake manjša. Najučinkovitejši je sistematični pristop k reševanju tega problema, s pomočjo orodja Power Apps smo lahko naredili zelo modularno aplikacijo, ki jo bomo lahko nadgrajevali in povezovali z našimi drugimi sistemi. Pomembno je bilo, da smo najprej raziskali najboljšo metodo, s pomočjo katere smo ta problem rešili. Rešitev je morala biti zelo modularna ter podprta z že obstoječimi procesi in orodji. Raziskati smo morali, kako obširen je problem, da smo našli ustrezno rešitev, saj je bilo treba preveriti, ali se bo sama aplikacija nadgrajevala na določeno periodo ali jo bomo po razvoju zaključili z nadgradnjo. Glede programske rešitve smo se odločili, da bomo uporabili Power Apps, ki izpolnjuje vse zahteve in se najbolje integrira v naš sistem. Ko smo pridobili vse potrebne podatke, smo začeli razvijati aplikacijo. Med samim razvojem smo izvajali teste in nadgradnje. S kupci smo preverjali in interno testirali procese, dokler aplikacija ni bila dokončno zaključena.
Keywords: avtomatizacija procesov, generiranje mask, modularna aplikacija, Power Apps, električni števci
Published in DKUM: 15.11.2024; Views: 0; Downloads: 2
Full text (1,36 MB)

Abstract: Neprekinjena integracija (CI) je ključnega pomena za sodoben razvoj programske opreme, saj omogoča pogosto združevanje in testiranje kode. Vendar pa implementacija neprekinjene integracije v različnih okoljih, kot je Node.js, predstavlja izziv zaradi raznolikosti razpoložljivih orodij in praks. Cilj diplomske naloge sta bila pregled in analiza učinkovitosti različnih orodij neprekinjene integracije pri podpori razvoja Node.js aplikacij. Uporabili smo primerjalno analizo na orodjih neprekinjene integracije, kot so Jenkins, GitHub Actions in CircleCI, analizirali izzive teh orodij v podjetjih ter izvedli optimizacijo cevovoda za izboljšanje učinkovitosti. Glavni rezultati raziskave so pokazali prednosti in slabosti posameznih orodij ter izpostavili pomen dobre pokritosti kode in testov za uspešnost procesov neprekinjene integracije.
Keywords: Neprekinjena integracija, Node.js, CI/CD orodja, avtomatizacija
Published in DKUM: 22.10.2024; Views: 0; Downloads: 8
Full text (3,40 MB)

Abstract: Danes inženirji v industriji potrebujejo hitra in zmogljiva programska orodja, ki omogočajo enostavno analizo in modeliranje procesov. Močna razvojna orodja, kot sta MATLAB in SIMULINK, so sicer izjemno uporabna za raziskovalne in razvojne namene, vendar se v neposredni industrijski uporabi še vedno izkazujejo kot premalo praktična. Zato se vse bolj uveljavljajo programska orodja in algoritmi umetne inteligence. Eden izmed teh programskih paketov je CSense podjetja General Electric. CSense omogoča analizo delovanja procesov, identifikacijo vzrokov za izpade v proizvodnji, optimizacijo procesov in številne druge funkcije. V okviru te naloge je bil izveden zajem podatkov z uporabo kombinacije CSense in IFIX okolja, s čimer so bili podatki obdelani in analizirani z namenom izdelave digitalnega dvojčka procesa. Kasneje je bil ta model primerjan z modeli, izdelanimi v okolju MATLAB/SIMULINK. Analiza in primerjava orodij sta bili izvedeni na primeru destilacijskega procesa v Laboratoriju za procesno avtomatizacijo na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (FERI).
Keywords: industrijska avtomatizacija, analiza procesov, strojno učenje, digitalni dvojčki, CSense
Published in DKUM: 22.10.2024; Views: 0; Downloads: 6
Full text (4,87 MB)

Abstract: V magistrskem delu bomo opisali sistem napovednega vzdrževanja, ki smo ga ustvarili v povezavi s podjetjem Gorenje gospodinjski aparati, d. o. o. V prvem delu se bomo spoznali z uporabljeno strojno opremo ter jo ustrezno povezali. V nadaljevanju bo sledila konfiguracija posameznih komponent v programskih okoljih SOPAS ET in TIA Portal, dodali bomo tudi program za pošiljanje sporočil o napakah. Vzpostavili bomo komunikacijo med PLK in Raspberry Pi s pomočjo MQTT-protokola. Sledila bo konfiguracija Raspberry Pi mikroračunalnika in obdelava prejetih sporočil. V zadnjem delu bomo ustvarili SKADA-sistem za javljanje napak. V zaključku dela bomo izvedli še preverjanje delovanja celotnega sistema.
Keywords: Avtomatizacija, okvara, napovedno vzdrževanje, PLK, Raspberry Pi, SKADA
Published in DKUM: 22.10.2024; Views: 0; Downloads: 3
Full text (7,05 MB)

Abstract: V magistrskem delu smo raziskovali značilnosti in izzive trga dela v izbranih razvitih državah. Države, ki smo jih izbrali so Avstralija, Nemčija, Francija, Velika Britanija, Japonska in ZDA. V uvodnih poglavljih smo predstavili teoretične temelje povpraševanja in ponudbe dela. Nato smo izvedli pregled trga dela v izbranih državah za obdobje od 2004 do 2023. Zanimala nas je predvsem struktura zaposlenosti, in sicer po spolu, starosti in aktivnosti. Prav tako smo se dotaknili brezposelnosti in povprečnega trajanja brezposelnosti v letu 2004 in 2023. V četrtem poglavju smo podrobneje pogledali, kako avtomatizacija dela vpliva na zaposlenost, kako delo od doma vpliva na produktivnost zaposlenih in kaj sploh je umetna inteligenca in njeni vplivi na zaposlenost. Nato smo opravili pregled obstoječih empiričnih študij na področju umetne inteligence in njenega vpliva na zaposlenost. Prav tako smo pregledali študije funkcije zaposlenosti, da smo ugotovili, katere spremenljivke bi bilo smiselno vključiti v naš model. V zadnjem poglavju smo opravili empirično analizo vpliva digitalizacije in umetne inteligence na zaposlenost v izbranih razvitih državah. Odvisna spremenljivka, ki smo jo izbrali, je zaposlenost, neodvisne pa bruto domači proizvod in plače. Kot neodvisni spremenljivki sta bili vključeni tudi digitalizacija, ki je sestavljen indeks iz spremenljivk število fiksnih priklopov internetnih storitev na sto ljudi, izvoza informacijske in komunikacijske tehnologije, število posameznikov, ki uporabljajo internetne storitve kot odstotek celotne populacije, in število naročnin na mobilne storitve na sto ljudi. Indeks digitalizacije smo nato razširili in mu dodali še izdatke za raziskave in razvoj kot odstotek BDP in domača posojila zasebnemu sektorju kot odstotek BDP. Ta razširjen indeks smo označili kot AI – pripravljenost na umetno inteligenco. Ker smo analizirali panelne podatke, smo uporabili model združenih podatkov in model fiksnih učinkov. Da smo ugotovili, kateri izmed omenjenih modelov je primernejši, smo izračunali F-statistko s pomočjo programa EViews. Glede na rezultate F-statistike smo izbrali model fiksnih učinkov. Nato smo model fiksnih učinkov primerjali še z modelom slučajnih učinkov. Da smo ugotovili kateri je primernejši smo uporabili Hausmanov test. Ugotovili smo, da je model fiksnih učinkov primernejši. Na koncu smo še z metodo White cross-section preverjali odpornost modela na heteroskedastičnost in avtokorelacijo. V modelih, ki so ocenjeni z White cross-section metodo imata indeks digitalizacije in pripravljenosti na umetno inteligenco pozitiven predznak, kar pomeni, da pozitivno vplivata na zaposlenost.
Keywords: digitalizacija, umetna inteligenca, avtomatizacija, delo od doma, ekonometrična analiza, razvite države
Published in DKUM: 17.10.2024; Views: 0; Downloads: 15
Full text (2,44 MB)