| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 126
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Velika Britanija in Koroška, 1918–1920
Janez Osojnik, 2018, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu je avtor prikazal odnos britanske zunanje politike do političnih problemov na Koroškem v obdobju od konca prve svetovne vojne do izvedbe plebiscita oktobra 1920. V ta namen je avtor analiziral neobjavljene primarne vire, ki jih hrani Britanski državni arhiv (The National Archives) v Londonu. Upošteval je tudi objavljene dokumente britanske diplomacije in najbolj relevantno literaturo. Koroško vprašanje je želel prikazati na izviren način, saj dosedanje študije niso poglobljeno upoštevale zornega kota Velike Britanije, ene izmed takrat najpomembnejših držav pri kompliciranem oblikovanju povojne ureditve Evrope in sveta. Območje Celovške kotline je namreč takoj po koncu prve svetovne vojne postalo sporno, saj sta si ga želeli priključiti Avstrija in Država SHS, ki sta nastali na ruševinah Avstro-Ogrske. Do januarja 1919 sta državi (Država SHS se je decembra 1918 združila s Kraljevino Srbijo v Kraljevino SHS) spor preko vojaških bojev in pogajanj o premirju reševali sami, nato pa so vmes posegle svetovne velesile, ki so na pariški mirovni konferenci oblikovale povojno ureditev sveta in na koncu za Celovško kotlino določile izvedbo ljudskega glasovanja – plebiscita. Njegovo izvedbo so zaupali t. i. mednarodni plebiscitni komisiji (ki jo je vodil britanski polkovnik Sydney Capel Peck), ki se je v slabih štirih mesecih delovanja soočala s številnimi problemi, na koncu pa v določenem roku izvedla plebiscit. Avtor je ugotovil, da so do aprila 1919 koroškemu vprašanju Britanci posvečali malo pozornosti, v naslednji fazi pa kar veliko. Vsekakor so bili že zgodaj seznanjeni z nacionalno strukturo Koroške oz. bolje rečeno Celovške kotline, obenem pa tudi z gospodarskimi razmerami v njej in njenim ekonomskim potencialom. Britanci so se tudi zavedali, da je etnična meja med nemško in slovensko govorečim prebivalstvom potekala po reki Dravi, a pri takšni razmejitvi niso vztrajali. Diplomacija Londona je skušala ohraniti nevtralen odnos do obeh sprtih strani, medtem ko je Italija podpirala avstrijske interese, Francija jugoslovanske, ameriški predsednik Wilson pa je zagovarjal nedeljivost Celovške kotline. Arhivsko gradivo nam hkrati ponuja veliko novih elementov, da bolje osvetlimo in učinkoviteje obrazložimo kompleksnost enega izmed tedanjih ključnih geopolitičnih vprašanj povojne Evrope, in sicer kako omogočiti Avstriji ugodne gospodarske razmere, da bi samostojno zaživela. Zavezniki so namreč želeli preprečiti njeno združitev z Nemčijo (anšlus) in širjenje boljševizma vanjo.
Keywords: Koroška, Velika Britanija, Avstrija, Kraljevina SHS, 1918–1920, diplomacija, plebiscit, pariška mirovna konferenca, gospodarstvo, Sydney Capel Peck, Charles Delme Radcliffe, Rudolf Maister
Published: 03.02.2021; Views: 74; Downloads: 23
.pdf Full text (769,73 KB)

2.
Brezposelnost mladih: Primerjava Slovenije z Avstrijo
Klemen Zoretič, 2020, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu obravnavamo brezposelnost mladih v Sloveniji in jo primerjamo z brezposelnostjo mladih v sosednji državi Avstriji. Brezposelnost je namreč pereč problem, s katerim se soočajo delavci na trgu dela. Kot obravnavamo tudi v diplomski nalogi, je na trgu dela nekaj kritičnih skupin, med katere uvrščamo tudi mlade. Visok odstotek brezposelnosti med mladimi kaže na to, da mladi na trgu dela vse teže dobijo priložnost. Delodajalcem namreč ni dovolj le pridobljeno znanje ali stopnja izobrazbe. V veliki meri mladim primanjkuje delovnih izkušenj. Namen diplomske naloge je raziskati problematiko brezposelnosti mladih v Sloveniji in sosednji državi Avstriji. Podatke, ki smo jih pridobili za obe državi, smo med seboj primerjali. Prav tako smo vključili veljavne podatke za Evropsko unijo, saj je ta skupna tako Sloveniji kot Avstriji.
Keywords: brezposelnost, brezposelnost mladih, trg dela, Republika Slovenija, Republika Avstrija
Published: 03.11.2020; Views: 126; Downloads: 49
.pdf Full text (930,82 KB)

3.
Pravice istospolnih partnerjev: primerjava Slovenija - Avstrija
Patricija Vetrih, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Zakonsko zvezo sta do zdaj po definiciji sestavljala moški in ženska. Takšna definicija je trenutno pri nas v Sloveniji, v Avstriji pa so to besedilo zakona že spremenili v dve osebi. V zadnjem času se po Evropi stremi k izenačevanju pravic istospolnih partnerjev z različno spolnimi glede njihovih pravic v partnerski oziroma zakonski zvezi. Trajalo je dosti časa in mnogo truda, da se je diskriminacija počasi začela odpravljati. Večina držav v Evropi že dovoljuje istospolnim, da zvezo vsaj registrirajo in s tem pridobijo pravno varstvo, ki je do zdaj bilo namenjeno samo različno spolnim partnerjem, nekaj držav pa dovoljuje tudi že zakonske zveze med istospolnimi partnerji. Med njimi je tudi Avstrija, ki od začetka leta 2019 dovoljuje istospolne zakonske zveze, medtem ko se v Sloveniji lahko sklene le partnerska zveza, ki pa je s tremi izjemami popolnoma izenačena zakonski zvezi. Vedno bolj se priznavajo pravice glede pravnega varstva tudi v čisto neformalnih istospolnih zvezah, ki se prav tako izenačujejo k izven zakonskim zvezam. V Sloveniji so pravice istospolnih partnerjev vsebovane v več zakonih, ki jim dajejo pravice na različnih področjih (skupno premoženje, socialne, pokojninske, invalidne…). Najpomembnejša zakona v Sloveniji na tem področju sta Družinski zakonik in Zakon o partnerski zvezi. Istospolna partnerja v Sloveniji lahko skleneta le partnersko zvezo ali pa živita v nesklenjeni partnerski zvezi. Tudi v Avstriji so pravice istospolnih partnerjev vsebovane v več zakonih, dominantna na tem področju pa sta »Allgemeines Bürgerliches gesetzbuch« (Splošni civilni zakonik) in Eingetragene Partnerschaft-Gesetz (Zakon o registriranem partnerstvu). Avstrija je odpravila različne predpise za različne spole partnerjev, tako da lahko sklenejo istospolni partnerji tako registrirano partnerstvo, kot tudi poroko; prav tako pa lahko različno spolni sklenejo registrirano partnerstvo, če se tako odločijo (saj bi drugače prišlo do diskriminacije, kjer bi istospolnim partnerjem podeljevalo več pravic). Obe državi sta v zadnjem času spremenili veliko predpisov z namenom odprave diskriminacije istospolnim partnerjem.
Keywords: Istospolni partnerji, diskriminacija, zakonska zveza, partnerska zveza, Družinski zakonik, Avstrija.
Published: 21.10.2020; Views: 480; Downloads: 58
.pdf Full text (643,69 KB)

4.
Ekonometrična analiza in primerjava končne potrošnje gospodinjstev v Nemčiji, Avstriji in Grčiji
Urban Špolarič, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Potrošnja je ena izmed komponent bruto domačega proizvoda, ki s svojim približno dvo tretjinskim deležem predstavlja pomemben vpliv na gospodarstvo države. Gibanje osebne potrošnje pomembno vpliva na stanje agregatnega povpraševanja, spremembe v katerem povzročajo fluktuacije v poslovnem ciklu. Nivo potrošnje v državi določa tudi nivo prihrankov, ki vplivajo na akumulacijo kapitala in dolgoročno gospodarsko rast. V diplomskem delu bomo obravnavali potrošnjo kot makroekonomsko spremenljivko, torej na agregatni ravni celotne države. Predmet analize so države Grčije, Nemčije in Avstrije, katerih potrošnjo bomo analizirali z uporabo ekonometričnih metod. Predstavili bomo ekonomsko teorijo na podlagi katere smo kot pojasnjevalne spremenljivke naših modelov potrošnje izbrali razpoložljivi dohodek, obrestno mero in odloženo potrošnjo. Pripravili bomo multivariatne modele potrošnje v izbranih državah, katere bomo ocenjevali z Metodo Najmanjših Kvadratov. Preverili bomo statistično značilnost pojasnjevalnih spremenljivk in primernost specifikacije postavljenih model. Pri izbiri najboljšega modela bomo med seboj primerjali linearnega, dvojno logaritemskega in linearni model z odloženo odvisno spremenljivko. Pri tem bomo uporabili t-test, vrednosti F-statistike, RESET in Chow-test. Na koncu bomo preverili, ali je predpostavkam Metode Najmanjših Kvadratov v naših modelih zadoščeno. Ugotovili smo, da izbrane spremenljivke statistično značilno pojasnjujejo potrošnjo in, da je njihov vpliv skladen s pričakovanji iz ekonomske teorije.
Keywords: potrošna funkcija, razpoložljivi dohodek, ekonometrična analiza, gospodinjstva, Metoda Najmanjših Kvadratov, Grčija, Nemčija, Avstrija.
Published: 16.12.2019; Views: 397; Downloads: 64
.pdf Full text (1,80 MB)

5.
Ekonometrična analiza izvozne funkcije za Avstrijo in Belgijo
Špela Šlamberger, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Delo diplomskega projekta z naslovom Ekonometrična analiza izvozne funkcije za Avstrijo in Belgijo obravnava analizo modela izvozne funkcije za obe državi. V delu diplomskega projekta se lotevamo razumevanja, proučevanja in definiranja izvoza ter izvoznih funkcij. Za podlago je uporabljeno pridobljeno in poglobljeno znanje o razumevanju mednarodne menjave, podatki iz statističnih baz Avstrije in Belgije ter podatki uradne statistične baze Evropske Unije, Eurostat. Velik in ključen del diplomskega projekta je namenjenega empirični obdelavi makroekonomskega tipa. Za analizo so izbrani četrtletni podatki na ravni celotnega gospodarstva, pridobljeni v bazi Eurostat in zajemajo obdobje med letom 2000 in 2017. Za vsako državo sta določeni dve izvozni funkciji; linearna in dvojnologaritemska. V modelu izvozne funkcije Avstrije so tri pojasnjevalne spremenljivke: EUGDP (BDP držav EU), II-C-A (industrijski indeks Avstrije z izvzetim gradbeništvom) in TOT-A (pogoji menjave). V modelu izvozne funkcije Belgije pa sta dve pojasnjevalni spremenljivki: EUGDP (BDP držav EU) in II-C-B (industrijski indeks Belgije z izvzetim gradbeništvom). S pomočjo znanja ekonometrije, ekonomske teorije in računalniškega programa EViews smo testirali definirane funkcije za nadaljnjo obravnavo v kateri smo preverili izpolnjevanje predpostavk metode najmanjših kvadratov uporabili dvojnologaritemsko funkcijo Avstrije in dvojnologaritemsko funkcijo Belgije. V delu so pojasnjene osnovne statistike, parcialni regresijski koeficienti, testi za ustreznost specifikacije in stabilnost parametrov ter predpostavke metode najmanjših kvadratov. Na koncu dela diplomskega projekta podajamo povzetek in primerjavo ocenjenih in popravljenih izvoznih funkcij Avstrije in Belgije.
Keywords: Avstrija, Belgija, izvozna funkcija, linearna funkcija, dvojnologaritemska funkcija, odvisna spremenljivka, pojasnjevalne spremenljivke, metoda najmanjših kvadratov.
Published: 25.10.2018; Views: 480; Downloads: 171
.pdf Full text (2,28 MB)

6.
Položaj mladih na trgu dela v sloveniji in avstriji
Aljaž Erlač, 2017, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem projektu primerjamo položaj mladih na trgu dela v Sloveniji in Avstriji. Obe državi sta članici Evropske unije, s skupno denarno valuto evro. Z analizo najpomembnejših makroekonomskih indikatorjev, s poudarkom na indikatorjih o trendih na trgu dela v obeh državah, smo ugotovili, da so razmere v Avstriji na mnogih področjih boljše kot v Sloveniji. V Sloveniji je stopnja delovne aktivnosti prebivalstva v letu 2016 za 3,7 odstotne točke nižja kot v Avstriji. Stopnja brezposelnosti prebivalstva v letu 2016 pa je v Sloveniji za 1,5 odstotne točke višja kot v Avstriji. Ugotovili smo, da so razmere za mlade, ki vstopajo na trg dela, še slabše. V Sloveniji je stopnja delovne aktivnosti mladih od 15 do 29 let v letu 2016 za 18,6 odstotnih točk nižja kot v Avstriji. Stopnja brezposelnosti mladih od 15 do 24 let pa je bila v letu 2016 v Sloveniji za 4,8 odstotnih točk višja kot v Avstriji. V Sloveniji izobraževalni sistem ni dovolj povezan s trgom dela. Mladi v Sloveniji zato prve korake na trgu dela naredijo s pomočjo študentskega dela. V Avstriji pa imajo mladi že med šolanjem več praktičnega dela v primerjavi s slovenskim izobraževalnim sistemom. Prehod med izobraževanjem in trgom dela v Avstriji je malo lažji, ker se mladi prej srečajo z morebitnimi delodajalci. Vse več mladih v Sloveniji se odloča najti zaposlitev izven meja svoje države, največkrat v državah članicah Evropske unije. V letu 2016 se gospodarske razmere v Slovenji izboljšujejo, zaradi ugodnejše mednarodne konkurenčnosti, povečane domače potrošnje in zasebnih investicij.
Keywords: trg dela, Avstrija, Slovenija, delovna aktivnost mladih, stopnja brezposelnosti mladih
Published: 22.10.2018; Views: 1074; Downloads: 255
.pdf Full text (526,94 KB)

7.
Analiza učinkov turističnih satelitskih računov v Sloveniji in na njenih največjih turističnih trgih
Aljaž Nerad, 2018, master's thesis/paper

Abstract: Turizem je hitro rastoča gospodarska panoga, ki je prisotna v vseh državah po svetu. Zaradi hitre rasti obsega turizma je zelo pomembno njegovo natančno spremljanje v obliki statističnega merjenja. Posledica prej omenjenega trenda je, da se v zadnjem obdobju zraven tradicionalnih metod statističnega spremljanja turizma, ki merijo samo direktne učinke na narodno gospodarstvo, v večini držav čedalje bolj uveljavlja spremljanje turizma po metodi turističnih satelitskih računov, ki zraven direktnih učinkov zajame še indirektne učinke na gospodarstvo posamezne države. Zaradi večanja uporabe te statistične metode smo v empiričnem delu naloge naredili analizo najpomembnejših agregatov turističnih satelitskih računov na narodno gospodarstvo Slovenije, Italije, Avstrije in Nemčije. Rezultati, pridobljeni v analizi, so potrdili učinkovitost te metode, saj je tekom raziskave bil ugotovljen učinek teh računov na gospodarstvo štirih raziskovanih držav. Pozitivni rezultati, ki so podkrepili teorijo, kažejo na to, da bi vse resne turistične države morale uvesti ta način merjenja turizma, saj bodo lahko le na tak način dobile realne podatke, ki bodo kazali na dejansko velikost turističnega sektorja v posamezni državi.
Keywords: turistični satelitski računi, Avstrija, Italija, Slovenija, Nemčija
Published: 18.10.2018; Views: 533; Downloads: 77
.pdf Full text (1,79 MB)

8.
Osvežitev spomina na znamenite Slovence v Gradcu
Ludvik Karničar, 2018, original scientific article

Keywords: pomembne osebnosti, Slovenci, Avstrija, Gradec, Graz
Published: 10.10.2018; Views: 489; Downloads: 39
.pdf Full text (1,04 MB)
This document has many files! More...

9.
Präklusionswirkungen in außerstreitigen Antragsverfahren
Wolfgang Jelinek, 2010, original scientific article

Abstract: Prekluzije v nepravdnih predlagalnih postopkih: avstrijsko pravo Nov avstrijski zakon o nepravdnem postopku kaže, da obstajajo utemeljeni razlogi za uvedbo preiskovalnega načela v vseh nepravdnih postopkih, tudi v tistih, ki se začnejo na predlog in zadevajo stvarnopravne in stanovanjske zadeve. Kljub temu pa vsebuje avstrijski nepravdni postopek mnogo razpravnih elementov, kot npr. dolžnost strank, da sodelujejo s sodiščem pri zbiranju procesnega gradiva. Poleg tega velja v zelo omiljeni različici tudi prekluzija navajanja novot (ius novorum), seveda z namenom koncentracije in pospešitve postopka. Nepravočasno navajanje novih dejstev in novot ima lahko za neaktivnega udeleženca negativne posledice. Prav tako se šteje, da pasivna stranka priznava navedbe nasprotnega udeleženca, vendar pa to ne pomeni, da sodišče priznanih dejstev ne sme preizkusiti. Posledično je mogoče zaključiti, da velja v avstrijskem nepravdnem postopku oslabljeno preiskovalno načelo.
Keywords: procesno pravo, nepravdni postopek, preiskave, dokazi, roki, Avstrija, prekluzija, preiskovalno načelo, razpravno načelo, sodelovanje strank, koncentracija postopka, ius novorum
Published: 23.07.2018; Views: 306; Downloads: 33
.pdf Full text (122,49 KB)

10.
Die Verordnungen (EG) Nr. 805/2004, (EG) Nr. 1896/2006 und (EG) Nr. 861/2007 und deren Umsetzung in das österreichische Recht
Sylvia Zangl, 2010, original scientific article

Abstract: Uredbe (ES) št. 805/2004, (ES) št. 1896/2006 in (ES) št. 861/2007 ter njihova implementacija v avstrijskem pravu Evropski plačilni nalog in evropski postopek v sporih majhne vrednosti sta v državah članicah EU alternativa k obstoječim nacionalnim postopkom za pridobitev izvršilnega naslova, tako da tožnik izbira med več vrstami postopkov. Po eni strani sta mu na voljo evropski postopek za izdajo plačilnega naloga in evropski postopek v sporih majhne vrednosti (slednji le v primeru, da vrednost spora brez obresti in stroškov ne presega 2.000 EUR), po drugi strani pa lahko izbere katero od nacionalnih različic civilnega postopka. Za evropska postopka se v Avstriji poleg izvedbenih določb §§ 252 in 548 ZPO načeloma subsidiarno uporabijo določbe avstrijskega ZPO. če se tožnik odloči za postopek po avstrijskem nacionalnem pravu, mora sodišče, če so podane predpostavke iz § 244 ZPO, obligatorno izdati avstrijski plačilni nalog. če tožena stranka ne vloži (pravočasnega) ugovora, postane avstrijski plačilni nalog pravnomočen in izvršljiv ter se lahko potrdi kot evropski izvršilni naslov, če so izpolnjene predpostavke po Uredbi 805/2004 o evropskem izvršilnem naslovu za nesporne zahtevke.
Keywords: civilno procesno pravo, dolgovi, terjatve, izterjava, sodni postopek, izvršilni postopek, Evropska unija, Avstrija
Published: 23.07.2018; Views: 271; Downloads: 19
.pdf Full text (132,36 KB)

Search done in 0.26 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica