1. Analiza kompetenc in znanj delavcev logistike v avstriji in slovenijiMateja Selevšek, 2024, undergraduate thesis Abstract: Diplomska naloga se osredotoča na kompetence in znanja delavcev v dejavnosti logistike v Sloveniji in Avstriji. Naloga je sestavljena iz dveh delov. V teoretičnem delu sta predstavljena pomen in razvoj logistične dejavnosti ter opisane logistične dejavnosti, ki so pomembne za Slovenijo in Avstrijo. Opisane so tudi kompetence in znanja, potrebna v logistiki, ter vpliv delodajalcev na razvoj kompetenc delavcev.
V nalogi je predstavljena analiza znanj in kompetenc delovnih mest na področju logistike. Raziskava je bila izvedena na podlagi 100 delovnih oglasov na spletnih straneh v Avstriji in Sloveniji. Postavili smo raziskovalna vprašanja, predstavili rezultate in odgovorili na vprašanja. Na koncu povzamemo ugotovitve, ki kažejo, da so v obeh državah komunikacijske veščine najpogosteje omenjene, ter pojasnimo, zakaj so te veščine pomembne.
Keywords: kompetence, znanja, logistika, Slovenija, Avstrija
Published in DKUM: 24.09.2024; Views: 0; Downloads: 11
 Full text (1,10 MB) |
2. Nasilje nad Slovenci na avstrijskem Koroškem (1945-1947) : magistrsko deloAne Marie Herceg, 2024, master's thesis Abstract: V magistrskem delu je obravnavan odnos britanskih zasedbenih oblasti do Slovencev na avstrijskem Koroškem v obdobju med letoma 1945 in 1947, pri čemer se osredotoča na čas do Londonske konference januarja 1947, ko je bila tema pogovorov avstrijsko-jugoslovanska razmejitev. Pri tem so bili upoštevani objavljeni dokumenti ameriške in britanske diplomacije ter neobjavljeni primarni viri, ki jih hranita Britanski državni arhiv (The National Archives) v Kew-Londonu in Arhiv Republike Slovenije v Ljubljani. Za raziskavo so bili analizirani tudi avtobiografski zapisi, spomini pripadnikov slovenske manjšine ter poročanja časopisov različnih političnih usmeritev – projugoslovanskih in proavstrijskih. Namen magistrskega dela je bil osvetliti elemente nasilja, ki v tem obdobju še niso bili temeljito raziskani. Z analizo iz t. i. tretje strani in pričevanj koroških Slovencev delo prikaže različne oblike nasilja na podlagi izbranih primerov. Povojno obdobje je bilo za urejanje manjšinskih pravic Slovencev eno najzahtevnejših, saj je bila Avstrija razdeljena na več okupacijskih con, pri čemer je Koroško upravljala britanska zasedbena oblast. Ta je Slovencem sicer zagotavljala določene pravice in svoboščine s pobudami, kot so izdaja slovenskega časopisa Koroška kronika, predvajanje radijskih oddaj v slovenščini, spodbujanje kulturnega udejstvovanja ter postopna denacifikacija. Kljub temu pa so počasno ukrepanje, neodločnost ali celo sodelovanje z (nekdanjimi) nacisti s strani britanskih oblasti prispevali k izvajanju določene mere represije in nasilja. Čeprav so bili Britanci in njihovi politični predstavniki v Avstriji seznanjeni z nasiljem nad Slovenci, so z neukrepanjem zasledovali politiko čimprejšnje stabilizacije Avstrije in germanizacije.
Keywords: Slovenija, Jugoslavija, Avstrija, Koroška, britanska zasedbena oblast, 1945–1947, nasilje, manjšina.
Published in DKUM: 12.09.2024; Views: 20; Downloads: 74
Full text (1,52 MB) |
3. Ocena Kuznetsove krivulje v Sloveniji, Avstriji in NemčijiKatarina Leš, 2024, undergraduate thesis Abstract: Kuznetsova krivulja je ena izmed najbolj vztrajnih idej o gibanju gospodarske rasti in neenakosti. V sklopu diplomskega dela analiziramo teorijo Kuznetsove krivulje, pregledamo njegove kritike in veljavnost teorije danes. Podamo pregled empiričnih raziskav in opis gibanja gospodarske rasti ter dohodkovne neenakosti v Sloveniji, Avstriji in Nemčiji. Analiziramo in preverimo veljavnost hipoteze Kuznetsove krivulje za navedene države. V sklopu ekonometrične analize uporabimo spremenljivke vezane na dohodek, izobrazbo, državno potrošnjo, mednarodno trgovino, neto tuje investicije, delovno silo in neenakost med spoloma. Z uporabo metode najmanjših kvadratov analiziramo gibanje dohodkovne neenakosti in Kuznetsovo krivuljo potrdimo v primeru Slovenije, ne moremo je potrditi za Avstrijo in Nemčijo. V primeru Slovenije statistično značilno na vrednost Ginijevega indeksa vplivajo leta šolanja, delež industrije v BDP, državna potrošnja, delež delovne sile s terciarno izobrazbo, GDI in rast neto dohodka. Pozitivna povezava je vidna samo med državno potrošnjo in Ginijevim indeksom. V primeru Avstrije statistično značilno na odvisno spremenljivko vpliva delež industrije v BDP in delež delovne sile s terciarno izobrazbo. V primeru Avstrije imajo vse navedene spremenljivke negativen vpliv na vrednost odvisne spremenljivke. V primeru Nemčije imajo statistično značilen vpliv na Ginijev indeks delež industrije v BDP, delež delovne sile s terciarno izobrazbo, državni izdatki za izobrazbo in neto pritok NTI.
Keywords: ekonometrična analiza, metoda najmanjših kvadratov, dohodkovna neenakost, Kuznetsova krivulja, Slovenija, Avstrija, Nemčija.
Published in DKUM: 06.09.2024; Views: 110; Downloads: 33
Full text (2,09 MB) |
4. |
5. Delo operativnega štaba v primeru ropa na banko v MislinjiŽeljko Kljajić, Srečko Krope, 2003, published professional conference contribution Keywords: policija, organizacije, teorije organizacij, operativni štab, ropi, Mislinja, Slovenija, Avstrija, Hrvaška
Published in DKUM: 19.03.2024; Views: 155; Downloads: 5
Full text (225,80 KB) |
6. Analiza trga dela v Avstriji, Belgiji in ŠviciRene Hojski, 2023, undergraduate thesis Abstract: V tem diplomskem delu smo teoretično opredelili ponudbo in povpraševanje, brezposelnost ter anomalije in diskriminacijo na trgu dela, kot tudi predstavili dejanski trg dela v Avstriji, Belgiji in Švici. Pri posamezni obravnavani državi smo predstavili osnovne lastnostni na njihovem trgu dela ter implementirane in planirane reforme v obdobju od leta 2000 do 2023, dodatni podpoglavji pa smo namenili tudi predstavitvi vpliva epidemije covid-19 na vsakega izmed opazovanih treh trgov dela in nove navade na njih. Za opazovane tri trge dela smo oblikovali tudi ekonometrični model funkcije zaposlenosti po metodi najmanjših navadnih kvadratov. Ugotovili smo, da se opazovani trgi dela med seboj razlikujejo - glavne razlike so bile opazne pri ovirah ob vstopu in izstopu iz trga dela ter pri izpeljanih reformah v opazovanem obdobju in v ukrepih v času epidemije covid-19. Podobnosti med trgi dela so bile opažene predvsem v odnosu do mladih, ki komaj vstopajo na trg dela. Pri ekonometrični analizi smo z modeli funkcije zaposlenosti za posamezno državo ugotovili, v kolikšni meri posamezni dejavniki v gospodarstvu kot so bruto domači proizvod, indeks cen življenjskih potrebščin in plače vplivajo na zaposlenost na trgu dela v tisti državi.
Keywords: trg dela, zaposlitev, brezposelnost, Avstrija, Belgija, Švica.
Published in DKUM: 09.11.2023; Views: 359; Downloads: 67
Full text (1,70 MB) |
7. Pravni in davčni vidik napotenih delavcev na delo v tujino - primerjava med Švico, Avstrijo in FrancijoAnja Vrbanjšak, 2023, master's thesis Abstract: Da bi se izognili socialnemu dampingu in predvsem, da bi zagotovili, da so pravice in delovni pogoji napotenega delavca zaščiteni, je pravo Evropske skupnosti vzpostavilo obvezna pravila glede pogojev zaposlitve, ki se uporabljajo za delavce, napotene v tujo državo. Direktiva 96/71/ES in Direktiva 2014/67/EU zagotavljata napotenim delavcem minimalne pravice s področja napotitve. Delavcem je treba zagotoviti delovne razmere, ki so določene z zakonom in drugimi predpisi.
V magistrskem delu, z naslovom Pravni in davčni vidik napotenih delavcev na delo v tujino − primerjava med Švico, Avstrijo in Francijo, želimo predstaviti, kakšna zakonodaja velja v kateri izmed držav. Predstavljena je tudi vsebina zakona, ki določa, kateri so postopki in pogoji napotenih delavcev. Delodajalci so obvezani, da upoštevajo različne zakonske zahteve. Organizacije in vladni organi vedno bolj povečujejo naložbe v digitalizacijo, kar pomeni, da je neskladnosti z davki mogoče izslediti zelo hitro. Skupni evropski trg, ki temelji na prostem pretoku blaga, oseb, storitev in kapitala, je rezultat mobilnosti in napotitve delavcev.
Napotitve delavcev se iz leta v leto povečujejo, ampak ob tem dejstvu je treba izpostaviti, da se povečuje tudi število zlorab in kršitev. Vsaka država želi na najboljši način preprečiti različne zlorabe, zato le te uporabljajo različna administrativna orodja, ki pomagajo pri boljšem nadzoru na lastnem trgu. Predstavljena je tudi davčna obravnava napotenih delavcev. Med delodajalcem, ki napotuje v tujino in delavcem mora vladati neposreden odnos, kar pomeni, da delavec mora ostati pri njem v delovnem razmerju. Delodajalci se prav tako velikokrat srečujejo z vprašanjem glede dvojnega obdavčevanja in kako upoštevati davek, ki je plačan v tujini.
Keywords: Direktiva 96/71/ES, Direktiva 2014/67/EU, napoteni delavci, dnevnica, Švica, Avstrija, Francija, lex loci laboris.
Published in DKUM: 26.10.2023; Views: 301; Downloads: 52
Full text (2,18 MB) |
8. O anšlusu pred anšlusom: vprašanje priključitve avstrije nemčiji v luči slovenskega tiska v dvajsetih letih : vprašanje priključitve Avstrije Nemčiji v luči slovenskega tiska v dvajsetih letihMiha Arih, 2023, master's thesis Abstract: Politični in finančni položaj Avstrije je bil v začetku dvajsetih let skrajno nezavidljiv. Država se je soočala z gospodarskimi in finančnimi težavami, socialnimi nemiri in splošno nestabilnostjo. Z določili Senžermenske pogodbe zapovedana prepoved priključitve Nemčiji je med avstrijskim prebivalstvom izzvala močno neodobravanje in nasprotovanje. Občutka, da mu je kratena pravica do samoodločbe, se avstrijski narod ni in ni mogel otresti. Kljub prepovedi in težkim pogojem pa se je priključitvena dejavnost neprestano odvijala. Vse od začetka dvajsetih let so v Avstriji obstajale in se kazale močne tendence po priključitvi, finančne težave pa so jih še stopnjevale. Grožnje po ukinitvi mednarodne finančne pomoči so v določeni meri sicer uspešno umirjale nazorno izkazovanje podpore anšlusu, a je ideja v glavah in srcih Avstrijcev tlela še naprej. Še več, Avstrijci so finančno situacijo nemalokrat izkoristili za grožnje z anšlusom in tako uspešno manipulirali z mednarodno skupnostjo. Medtem ko je bila v precejšnjem delu prve polovice dvajsetih let avstrijska politika do določene mere zadržana, pa se je v drugi polovici desetletja to korenito spremenilo. Glasovi uradnih avstrijskih političnih krogov so postajali vse glasnejši in odločnejši. Glede na število priključitvenih dejavnosti, v katerih so bili ti politiki ne zgolj zasebno, temveč tudi javno udeleženi, je moč sklepati, da se morebitnih posledic svojih dejanj več niso bali in so precej prosto izražali svoja stališča. Večji del politike je še vedno ostal dovolj zmeren, da je Avstrija uspešno ohranjala politične in gospodarske stike s sosedami in z drugimi državami, s tem pa v določeni meri pridobivala tudi na mednarodnem ugledu. Podporo anšlusu je vse bolj javno zagovarjala tudi nemška stran. Slednja je imela pri izražanju svojih stališč pogosto mnogo manj zadržkov kot avstrijska stran. Mednarodna skupnost je videnemu nasprotovala, a ni bila pripravljena zaustaviti zakonodajnih, političnih, religijskih, kulturnih in drugih prizadevanj za končno priključitev Avstrije Nemčiji. Dvajseta leta so bila tako za pripravo na anšlus ključna in so imeniten prikaz političnega teka na dolge proge.
Keywords: anšlus, priključitev, dvajseta leta, slovenski tisk, Avstrija
Published in DKUM: 04.10.2023; Views: 337; Downloads: 62
Full text (1,76 MB) |
9. Sanžermenska mirovna pogodba z Republiko Nemško Avstrijo v luči slovenskih in avstrijskih časnikov : magistrsko deloDušan Ivanišević, 2022, master's thesis Abstract: Magistrsko delo obravnava okoliščine in posledice, ki so Avstrijo 10. septembra 1919 pripeljale do podpisa sanžermenske mirovne pogodbe z zavezniki. Ta mirovna pogodba je formalno potrdila razpad Avstro-Ogrske monarhije in omogočila nastanek Republike Nemške Avstrije. V nalogi sem se najprej osredotočil na razmere v Evropi po prvi svetovni vojni, omenil sem tudi življenjske, politične in gospodarske razmere, značilne za Avstrijo v obravnavanem obdobju in nato na mirovna pogajanja med avstrijsko in jugoslovansko delegacijo na pariški mirovni konferenci za sklenitev sanžermenske mirovne pogodbe. S pomočjo virov in literature sem orisal najpomembnejše mirovne določbe in se nazadnje osredotočil na sprejetje sanžermenske mirovne pogodbe. Sanžermenska mirovna pogodba je Avstriji v 88. členu mirovne pogodbe prepovedovala združitev z Nemčijo in nalagala visoko plačilo vojne odškodnine, povzročene med prvo svetovno vojno. Avstrijska delegacija je zato nasprotovala podpisu mirovne pogodbe, vendar jo je bila na koncu prisiljena podpisati, prav tako jugoslovanska in romunska delegacija, ki sta se pritoževali nad določbami o zaščiti narodnih manjšin. Po podpisu sanžermenske mirovne pogodbe je bila Avstrija ekonomsko in gospodarsko oškodovana, saj je postala odvisna od zaveznikov, ki so jo oskrbovale s prehranskimi živili in industrijskimi surovinami.
Keywords: Nemška Avstrija, 1919, pariška mirovna konferenca, sanžermenska mirovna pogodba, avstrijska delegacija, jugoslovanska delegacija
Published in DKUM: 01.12.2022; Views: 622; Downloads: 86
Full text (1,64 MB) |
10. Odgovornost organov vodenja in nadzora v insolvenčnih postopkih s primeri sodne prakseJaka Topič, 2022, undergraduate thesis Abstract: Družba preneha delovati iz različnih razlogov. V večini primerov se izvede postopek likvidacije, v katerem se unovči celotno njeno premoženje. Če je družba insolventna, pa se izvede eden izmed postopkov zaradi insolventnosti. A v času pred insolvenčnim postopkom in med njim lahko organi vodenja in nadzora storijo tudi deviantna dejanja, ki upnikom povzročijo škodo. Proučevali smo prav ta dejanja, in sicer s primerjavo sodnih praks Slovenije, Avstrije in Velike Britanije. Diplomsko delo zaključimo s sklepom, v katerem na kratko povzamemo naše ugotovitve.
Keywords: Insolvenčno pravo, odškodninska odgovornost, primerjalna analiza, Avstrija, Velika Britanija
Published in DKUM: 24.11.2022; Views: 589; Downloads: 63
Full text (1,45 MB) |
