| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 25
First pagePrevious page123Next pageLast page
1.
Proizvodnja glikolne kisline iz odpadnih plinov
Žan Turk, 2021, undergraduate thesis

Abstract: V svetu nastaja vedno več odpadnih snovi in velik delež tega je tudi odpadnih plinov. Zato je zelo pomembno stremeti k rešitvam, s katerimi bomo v čim večji meri zmanjševali odpadne snovi. Ponovna proizvodnja odpadnih plinov v procesih je ena od možnih rešitev, saj bomo s tem prispevali k manjši porabi surovin in čistejšemu okolju. Eden izmed teh odpadnih plinov je tudi ogljikov monoksid, ki nastaja pri nepopolnem gorenju ogljikovodikov. Proizvodnja glikolne kisline poteka iz formaldehida in ogljikovega monoksida, ki ga dobimo z uplinjanjem plastike. Velika prednost te proizvodnje je, da zmanjšujemo izpuste tega odpadnega plina in z njim pridobimo glikolno kislino. Namen diplomske naloge je pridobiti glikolno kislino iz odpadnega plina in simulirati proces glikolne kisline ter določiti optimalne pogoje procesa z največjo učinkovitostjo. Simulacija procesa proizvodnje glikolne kisline je simulirana v računalniškem programu Aspen Plus. Rezultati so pokazali, da se dejanski proces da izboljšati iz kemijskega in ekonomskega vidika.
Keywords: glikolna kislina, odpadni plini, ogljikov monoksid, Aspen Plus, ponovna uporaba.
Published: 09.07.2021; Views: 103; Downloads: 28
.pdf Full text (1,03 MB)

2.
Proizvodnja amonijaka iz odpadnih plinov
Katarina Turk, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Ob neprestanem onesnaževanju okolja je potrebno stremeti k učinkovitim rešitvam glede zmanjševanja odpadnih snovi in izpustov v ozračje. Ponovna uporaba odpadnih plinov predstavlja potencialno rešitev za prihodnost. Proizvodnja amonijaka poteka iz vodika in dušika, ki ju lahko pridobivamo iz odpadnih plinov, natančneje iz dimnih plinov in z uplinjanjem plastike. S tega vidika se zdi uplinjanje odpadne plastike kot dobra rešitev, saj hkrati zmanjšujemo količino odpadnih snovi, poleg tega pa obstaja možnost uporabe plinov, ki pri tem nastajajo. Namen diplomskega dela je raziskati področje ponovne uporabe odpadnih plinov za pridobivanje amonijaka, simulirati proces proizvodnje amonijaka ter določiti kritične procesne parametre, ki ključno vplivajo na učinkovitost procesa. Predstavljene so računalniške simulacije proizvodnje amonijaka, ki so izvedene s programskim paketom Aspen Plus. Rezultati kažejo, da dobimo večjo količino želenega produkta na iztoku ob izbiri relativno nižjih obratovalnih temperatur ter relativno višjega obratovalnega tlaka v reaktorju in separatorju.
Keywords: amonijak, odpadni plini, ponovna uporaba, simulacija, Aspen Plus
Published: 24.09.2020; Views: 162; Downloads: 41
.pdf Full text (984,68 KB)

3.
Odprtokodni procesni simulator DWSIM kot alternativa procesnemu simulatorju Aspen Plus
Julija Strunčnik, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo predstavlja primerjavo med odprtokodnim procesnim simulatorjem DWSIM in procesnim simulatorjem Aspen Plus. Cilj diplomskega dela je ugotoviti, ali bi lahko odprtokodni procesni simulator DWSIM predstavljal alternativo plačljivemu programskemu paketu Aspen Plus in tako podjetje stroškovno razbremenil. DWSIM bi lahko služil tudi kot učno orodje mladim in neizkušenim inženirjem. V obeh omenjenih procesnih simulatorjih smo izvedli enake simulacije in primerjali rezultate. Najprej smo analizirali rezultate simulacije preproste separacije metanola iz vodne raztopine, kjer smo preizkusili tri različne termodinamske modele: NRTL, Peng-Robinson in UNIQAC. Pri simulaciji poenostavljene procesne sheme sinteze dimetil etra iz metanola smo poleg primerjave dobljenih rezultatov simulacije izvedli tudi občutljivostno analizo. Pri simulaciji sinteze dimetil etra iz metanola z obtokom nezreagiranih surovin smo primerjali rezultate analize samo za UNIQAC termodinamski model. Med ustvarjanjem procesnih shem smo ugotovili, da sta oba procesna simulatorja dokaj preprosta za uporabo. Aspen Plus je zaradi svoje dovršenosti malenkost preglednejši in enostavnejši za uporabo. Rezultati kažejo, da je odprtokodni procesni simulator DWSIM primerljiv s procesnim simulatorjem Aspen Plus v primeru lažjih simulacij. V primeru zahtevnejših oziroma kompleksnejših simulacij se poleg razlik v rezultati pojavijo tudi težave s konvergenco numeričnih algoritmov. Kljub temu sklepamo, da ima DWSIM velik potencial, v kolikor bo razvoj simulatorja potekal z dosedanjo hitrostjo in kot tak bo postal zelo konkurenčen procesnemu simulatorju Aspen Plus.
Keywords: simulacija procesov, procesne sheme, odprti dostop, Aspen Plus, DWSIM
Published: 25.08.2020; Views: 222; Downloads: 54
.pdf Full text (2,71 MB)

4.
Izkoriščanje odpadne toplote s trikotnim ekspanzijskim ciklom
Rok Špindler, 2019, master's thesis

Abstract: Zaradi ekonomskih in ekoloških vidikov se teži k vedno učinkovitejši izrabi energije. V marsikaterem procesu se pojavljajo nizkotemperaturni viri energije, ki jih s procesi za proizvodnjo električne energije iz toplote, ki so trenutno v množični uporabi, ne moremo dovolj učinkovito izkoristiti. Kot alternativa tem procesom se pojavlja trikotni ekspanzijski cikel, kjer se zaradi odsotnosti faznega prehoda delovnega fluida pri segrevanju toplota prenese veliko bolj učinkovito. Računalniške simulacije trikotnega ekspanzijskega cikla, organskega Rankinovega cikla in Kalina cikla ter primerjava med njimi so pokazale, da je trikotni ekspanzijski cikel veliko bolj učinkovit pri proizvodnji električne energije iz nizkotemperaturnih virov toplote. Z njim smo vedno pridobili največjo neto električno moč pri različnih nizkotemperaturnih virih toplote. Prav tako je po procesni zasnovi trikotni ekspanzijski cikel enostavnejši od organskega Rankinovega cikla in Kalina cikla.
Keywords: Trikotni ekspanzijski cikel, odpadna toplota, Aspen Plus
Published: 10.10.2019; Views: 468; Downloads: 68
.pdf Full text (1,30 MB)

5.
Zajemanje ogljikovega dioksida iz procesa proizvodnje aluminija
Rok Gomilšek, 2017, master's thesis

Abstract: Količina emisij toplogrednih plinov se je od začetka industrijske revolucije do danes znatno povečala. Koncentracija najpomembnejšega antropogenega toplogrednega plina ogljikovega dioksida (CO2) se je povečala za več kot 40 %. Zajemanje ogljikovega dioksida je učinkovita metoda za separacijo ogljikovega dioksida od preostalih dimnih plinov in najobetavnejša metoda za zmanjšanje emisij v bližnji prihodnosti. Glavni vir emisij CO2 pri proizvodnji aluminija je zgorevanje anod v Hall-Héroultovem procesu. CO2 se tvori tudi pri Boudouardovi reakciji, kjer CO2 reagira z ogljikovo anodo, pri čemer se tvori ogljikov monoksid, ki kasneje oksidira v CO2. Cilj magistrske naloge je bil razviti model odprte zanke za zajemanje ogljikovega dioksida iz procesa proizvodnje aluminija. Za simulacijo procesa smo uporabili program Aspen Plus. Monoetanolamin smo izbrali kot absorpcijski medij. Raziskovali smo vpliv temperature dimnih plinov, pretoka dimnih plinov in začetne koncentracije CO2 v dimnih plinih na obratovanje in ekonomiko procesa. Rezultati kažejo, da stroški procesa zajemanja CO2 naraščajo s povišanjem temperature in padajo s povečanjem pretoka, medtem ko stroški pri spremembi začetne koncentracije CO2 v dimnih plinih sprva padajo, nato pa naraščajo. Najboljše tehnološko-ekonomske rešitve za naš proces smo dobili pri temperaturi 75 °C, pretoku 205 kg/s in začetni koncentraciji CO2 4 %.
Keywords: zajem ogljikovega dioksida, proizvodnja aluminija, emisijski kuponi, Aspen Plus
Published: 22.11.2017; Views: 961; Downloads: 220
.pdf Full text (2,20 MB)

6.
Optimizacija proizvodnje sinteznega plina iz trdnih komunalnih odpadkov
Alen Moharič, 2017, master's thesis

Abstract: Industrijski razvoj in gospodarska rast temeljita na veliki rabi energije, pridobljene večinoma iz neobnovljivih virov, predvsem iz fosilnih goriv. Tako kot prizadevanja za uporabo obnovljivih virov energije, so tudi vedno večji pritiski glede odlagališč odpadkov in njihovega recikliranja. Ena od možnosti za zmanjšanje količin odpadkov na odlagališčih je njihovo sežiganje, pri tem pa nastajajo snovi, ki se dajo koristno uporabiti, kot je sintezni plin. Namen magistrske naloge je bila simulacija proizvodnje sinteznega plina iz trdnih komunalnih odpadkov s programom Aspen Plus pri različnih obratovalnih pogojih (temperatura, tlak) reformerjev oziroma pirolizatorjev ter nadaljnja optimizacija teh pogojev s programom GAMS. Najprej smo izvajali simulacije s spreminjanjem temperature in tlake v procesnih enotah, kjer smo proizvajali sintezni plin iz zemeljskega plina in/ali bioplina in/ali celuloze. Iz dobljenih temperaturnih in tlačnih odvisnosti smo narisali diagrame, iz katerih smo dobili odvisnosti za vse komponente. Dobljene rezultate smo nato uporabili pri programiranju s programom GAMS. Z optimiranjem v programu GAMS, smo določali optimalno temperaturo in tlak obratovanja, pri namenski funkciji, ki išče maksimalni dobiček, pri čemer smo določili tudi razmerje surovin, iz katerih lahko proizvajamo sintezni plin (zemeljski plin ali bioplin, celuloza, polietilen).
Keywords: sintezni plin, trdni komunalni odpadki, simulacija z Aspen Plus, optimiranje
Published: 30.03.2017; Views: 820; Downloads: 110
.pdf Full text (2,30 MB)

7.
SUŠENJE ODPADNEGA KOMUNALNEGA MULJA Z MIKROKOGENERACIJO NA DEPONIJSKI PLIN IN ODPADNA OLJA
Peter Paller, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je predstavljena uporaba deponijskega plina in odpadnih olj za pogon mikro-soproizvodnje električne energije in toplote. Na ta način lahko s kombinacijo dveh različnih odpadnih energentov proizvedemo uporabno energijo, hkrati pa odstranimo dve vrsti okolju nevarnih odpadkov, kar predstavlja neko vrsto krožnega gospodarstva, ki je zadnje čase več kot aktualno. Za računalniško simulacijo procesa smo uporabili programski paket Aspen Plus® V8.0. Simulacija procesa soproizvodnje električne energije in toplote z izrabo deponijskega plina in odpadnih olj je obsegala simulacijo kompresorjev zraka in deponijskega plina, zgorevalne komore, turbine in prenosnikov toplote. Z mikroturbino proizvedena električna energija se lahko oddaja v električno omrežje, toplota pa koristi za sušenje komunalnega mulja bližnjih komunalnih čistilnih naprav. Pri procesu soproizvodnje nastaja tudi nekaj nezaželenih emisij, ki so v območju dovoljenih vrednosti. Na podlagi dobljenih rezultatov računalniške simulacije, ter uporabe podatkov iz prakse, je prikazan proces sušenja komunalnega mulja. Nato je bila narejena ekonomska analiza, ki upošteva znižanje vsebnosti vlage komunalnega mulja in s tem strošek odvoza v obrate za ekološko neoporečno odstranjevanje odpadnih snovi.
Keywords: kogeneracija, mikroturbina, SPTE, deponjski plin, odpadna olja, komunalni mulj, Aspen Plus® V8.0
Published: 13.10.2016; Views: 788; Downloads: 81
.pdf Full text (3,01 MB)

8.
KRIOGENA AKUMULACIJA ENERGIJE
Rok Špindler, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je prikazan postopek kriogene akumulacije energije, kar je dokaj nova in še nerazvita tehnologija. Uporabna je za akumulacijo viškov energije elektrarn, ki obratujejo na obnovljive vire energije. Opisali smo postopke utekočinjanja, shranjevanja in uplinjanja zraka, kjer energijo shranjujemo in jo nato pridobimo nazaj. Preučili smo različne možne postopke in poiskali vir toplote, ki zadostuje potrebam tega postopka, hkrati pa je okolju najbolj prijazen, za kar se je izkazala geotermalna energija. Naredili smo računalniško simulacijo utekočinjanja in uplinjanja zraka s pomočjo programskega paketa Aspen Plus. V računalniških simulacijah smo spreminjali različne parametre in iskali pogoje, ki so najboljši za obratovanje. Ugotovili smo, da ima postopek velik potencial, je okolju najbolj prijazen med do zdaj znanimi procesi akumulacije energije in bi lahko v prihodnosti postal najpogosteje uporabljan postopek shranjevanja energije.
Keywords: kriogena akumulacija energije, obnovljivi viri energije, utekočinjen zrak, geotermalna energija, Aspen Plus
Published: 04.10.2016; Views: 1228; Downloads: 81
.pdf Full text (1,99 MB)

9.
SIMULACIJE IN OPTIMIZACIJE ODSTRANJEVANJA HLAPNIH ORGANSKIH SNOVI IZ ODPADNIH TOKOV
Tjaša Petrovič, 2016, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi smo izvedli modeliranje, simulacijo in optimizacijo procesa odstranjevanja HOS iz odpadnih vod s tehniko prepihovanja z zrakom (angl. air stripping). V prvem delu naloge smo ugotavljali vpliv ključnih procesnih parametrov na učinkovitost odstranjevanja. Rezultati kažejo, da se z višanjem temperature, razmerja volumskih pretokov zrak/voda, višine polnila in premera kolone, učinkovitost odstranjevanja povečuje. Sorazmerno s tem se povečujejo tudi skupni letni stroški procesa. Zaradi tega smo izvedli ekonomsko optimizacijo procesa, da bi dosegli zakonsko dovoljeno koncentracijo posameznih HOS v pitni vodi ob čim nižjih stroških. Enačbo odvisnosti skupnih letnih stroškov od posameznih procesnih spremenljivk smo pridobili z uporabo programa SuperPro Designer. Proces smo nato simulirali in optimizirali v programih Aspen Plus in GAMS. Rezultati optimizacije kažejo, da ima največji vpliv na stroške procesa temperatura, na katero mora grelnik segreti vodo pred vstopom v kolono. Simulator tako v vseh primerih optimizacije vzdržuje ta parameter na najnižji dovoljeni vrednosti, želene učinkovitosti odstranjevanja pa skuša dosegati predvsem s spremembo višine polnila. V primerih, ko to ne zadostuje, se spreminja tudi pretok zraka in s tem posledično razmerje volumskih pretokov zrak/voda. Simulator spreminja tudi premer kolone, ki pa je omejen na ozkem območju zaradi nevarnosti poplavljanja kolone, tako da ta parameter nima tako izrazitega vpliva. Optimizacijo smo izvedli za pet HOS: benzen, toluen, kloroform, etilbenzen in klorobenzen. Učinkovitosti, ki smo jih dosegli, so zelo visoke in znašajo tudi nad 99,95 %. Izračunani skupni letni stroški znašajo okoli 400 000 €/a, odvisno od zahtevane učinkovitosti odstranjevanja in od HOS, ki jo odstranjujemo iz odpadne vode. Rezultati kažejo, da se komponente z višjimi Henry-jevimi konstantami (etilbenzen, benzen, toluen) odstranjujejo lažje kot komponente z nižjimi vrednostmi teh konstant (klorobenzen, kloroform), ki za dosego enake učinkovitosti odstranjevanja zahtevajo višje letne stroške procesa.
Keywords: hlapne organske snovi, prepihovanje z zrakom, Aspen Plus, GAMS, simulacija, optimizacija, čiščenje odpadnih voda
Published: 29.02.2016; Views: 1181; Downloads: 160
.pdf Full text (11,69 MB)

10.
SIMULACIJE RAZBREMENITEV TLAKA V KEMIJSKIH PROCESIH
Saša Rešeta, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomske naloge je prikazati različne pristope za dimenzioniranje tlačno razbremenilnih naprav, ki se uporabljajo za zaščito procesov, v katerih obstaja nevarnost porasta tlaka. Prikazane so računske metode ter uporaba računalniškega programa Aspen Hysys. V prvem delu je prikazano računsko dimenzioniranje razbremenilnih ventilov in prelomnih diskov za razbremenitev cisterne z benzenom, ki je izpostavljena toplotnemu viru, ter za razbremenitev črpalke in reaktorja z dušikom. V drugem delu smo s programom Aspen Hysys izvedli dinamično simulacijo razbremenitve v tlačnem procesu ter dimenzioniranje ventila za cisterno z benzenom v primeru parnega in tekočega izpusta. Rezultat dinamične simulacije je časovni potek vrednosti pretoka, tlaka in temperature med razbremenitvijo. Ugotovili smo, da se maksimalni pretok iztekajoče snovi povečuje s povečevanjem premera odprtine, tlaka in temperature. S simulacijo smo dobili dimenzije varnostnega ventila cisterne in jih primerjali z rezultati računskih metod. Ugotovili smo, da je v primeru parne razbremenitve premer razbremenilnega ventila, dobljen z računalniškim programom, zelo blizu izračunani vrednosti. V primeru tekočinske razbremenitve je prišlo do določenih odstopanj, vendar so dobljene vrednosti znotraj istega reda velikosti.
Keywords: tlačna razbremenitev, varnost procesov, dinamična simulacija, Aspen Hysys, dimenzioniranje
Published: 22.09.2014; Views: 1079; Downloads: 127
.pdf Full text (1,59 MB)

Search done in 0.31 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica