1. Optimizacija postopka ekstrakcije učinkovin iz arnike arnica montana in formulacija produktov : master's thesisÁlvaro Pequeno Alonso, 2022, master's thesis Abstract: Arnica Montana je obetaven vir bioaktivnih spojin, predvsem fenolov, ki zaradi svoje antioksidativne aktivnosti izkazujejo koristi za zdravje ljudi. Da bi dosegli stopnjo farmacevtske uporabe, je treba cvetove Arnice Montana predelati v izdelek, ki je primeren za preživetje. V ta namen so bile izvedene različne ekstrakcijske tehnike z različnimi topili: hladna maceracija, ultrazvok, Soxhlet in superkritični CO2; uporabljena topila so bila etanol, metanol in mešanica etanola in vode 95:5 (v:v). Analiza, ki je vključevala ultravijolično/vidno spektrometrijo, je bila opravljena za merjenje antioksidativne aktivnosti in celotne vsebnosti fenolov v ekstraktih. Končno je bil organogel oblikovan z uporabo izvlečka, olja konoplje in voska riževih otrobov ter testiran glede njegove stabilnosti. V okviru tega dela je bil prvič formuliran organogel z visoko stabilnostjo, saj do sedaj v znanstveni literaturi ni bilo podatkov o tovrstni formulaciji. Za določitev njegovih reoloških lastnosti in topnosti v različnih topilih pri različnih temperaturnih pogojih bodo potrebne dodatne študije. Keywords: Arnica Montana, organogels, solvent extraction, phenolic compounds, isolation, formulation Published in DKUM: 13.07.2022; Views: 584; Downloads: 40
Full text (2,03 MB) |
2. Primerjava funkcionalnih potez dominantnih, podrejenih in prehodnih vrst v suhih traviščih na silikatih (Pohorje, SV Slovenija)Zarja Platovšek, 2020, master's thesis Abstract: Vrstno bogata travišča s prevladujočim volkom (Nardus stricta) oz. volkovja predstavljajo Natura 2000 habitatni tip 6230*. V Sloveniji so volkovja prisotna na nezasenčenih rastiščih na silikatni geološki podlagi od nižin do alpinskega pasu. Med drugim uspevajo nad antropogeno znižano gozdno mejo na ovršnih predelih Pohorja (SV Slovenija), kjer smo opravljali našo raziskavo. V okviru magistrskega dela smo na izbranih traviščih v okolici turističnega centra Rogla izvajali popise travniške vegetacije v popisnih ploskvicah velikosti 25 in 50 m2. Del popisov smo vzeli tudi iz baze fitocenoloških popisov Katedre za geobotaniko (FNM UM). Skupno smo analizirali 83 rastlinskih vrst, ki so bile določene v 58 popisih. Popisane vrste smo z uporabo modela DST (angl. Dominants, Subordinates, Transients) najprej razvrstili glede na njihovo obilnost v eno izmed treh skupin, in sicer smo jih definirali kot dominantne (angl. Dominants, 3 vrste), podrejene (angl. Subordinates, 18 vrst) ali prehodne vrste (angl. Transients, 62 vrst). Nato smo primerjali odstotke vrst v vseh treh skupinah, določili in primerjali smo njihove morfološko-funkcionalne poteze (MFP), CSR strategijo po Grime-u, Ellenbergove indekse in prednostni habitat. Z analizo MFP smo ugotovili, da imajo vse dominantne vrste šopasto rast, medtem ko med podrejenimi in prehodnimi vrstami prevladujejo rastline z listnato ozelenelim steblom. Dominantne vrste so imele v primerjavi s podrejenimi in prehodnimi v povprečju višje vrednosti za specifično listno površino (SLA) in vsebnost suhe snovi v listih (LDMC) ter izraženo krajše obdobje cvetenja. V nasprotju s podrejenimi in prehodnimi vrstami, dominantne vrste v povprečju zacvetijo kasneje v vegetacijski sezoni (junij). V povprečju so tudi nekoliko višje rasti kot podrejene vrste, za razliko od podrejenih in prehodnih vrst, kjer prevladujejo kompetitorji in ruderalke, pa imajo bolj izraženo stres toleratorsko strategijo, s čimer smo tudi potrdili našo hipotezo. S primerjavo prednostnih habitatov smo ugotovili, da ima največ podrejenih in prehodnih vrst prednostni habitat suha travišča na kislih tleh. S tem smo ovrgli hipotezo, s katero smo predvidevali, da bosta med podrejenimi vrstami največja odstotka vrst, katerih prednostni habitati so mezotrofni in evtrofni travniki ter gozdni habitati. Na podlagi analize Ellenbergovih indeksov smo ugotovili, da imajo vse tri skupine vrst (dominantne, podrejene, prehodne) podobne vrednosti za izbrane okoljske spremenljivke. Prevladujejo vrste zmerno toplih polsončnih do sončnih rastišč, ki uspevajo na svežih, kislih in s hranili slabo založenih tleh. Razlike med dominantnimi, podrejenimi in prehodnimi vrstami se pojavljajo predvsem v razponu Ellenbergovih indeksov, ki je največji pri prehodnih vrstah, kjer najdemo tudi vrste za raziskovalno območje netipičnih in ekstremnih habitatov. V okviru magistrske naloge smo poleg vegetacijskih popisov travišč na isti lokaciji zbrali tudi popise navadne arnike (Arnica montana). Skupno smo v popisnih ploskvicah velikosti 0,25 m2 analizirali 50 popisov. Iz izsledkov raziskave sklepamo, da ponovna vzpostavitev pašništva nima negativnega vpliva na populacijo navadne arnike na preučevanih traviščih, saj smo v povprečju v posamezni popisni ploskvici zabeležili skoraj 16 osebkov. Ker nam analize lastnosti dominantnih, podrejenih in prehodnih rastlinskih vrst v vegetaciji pomagajo pri razumevanju vloge vrst v ekosistemu, je takšno znanje v času intenzivnega spreminjanja kmetijske rabe ključno za načrtovanje učinkovitih naravovarstvenih smernic za ohranjanje tega habitatnega tipa, ki ima zaradi svoje redkosti in ogroženosti visoko naravovarstveno vrednost. Keywords: suha travišča, dominantne, podrejene in prehodne vrste, morfološko-funkcionalne poteze, Ellenbergovi indeksi, prednostni habitat, navadna arnika (Arnica montana) Published in DKUM: 23.03.2021; Views: 1047; Downloads: 131
Full text (3,76 MB) |
3. |
4. Možnost pridelave travniške arnike (Arnica chamissonis Less. ssp. foliosa (Nutt.) Maguire) v Spodnji Savinjski dolini glede na različno gostoto nasadaPolonca Kumer, 2012, undergraduate thesis Abstract: Potreba naše družbe po zdravilih in alternativnih pripravkih se veča in z njo pridobivanje ter izkoriščanje zdravilnih rastlin, rastočih v naravi. Prepričanje, da so samo te najboljše za uporabo in jih ni mogoče gojiti na poljih, je dokazano zmotno. V poljskem poskusu leta 2011 se je to pokazalo pri zelo vsestransko uporabni trajnici travniški arniki (Arnica chamissonis Less. ssp. foliosa (Nutt.) Maguire), ki je po učinkovinah povsem enaka ali celo boljša od avtohtone gorske arnike (Arnica montana L.). Namen poskusa je približati pridelavo arnike ekološkim pridelovalcem, zeliščarjem in posameznikom ter s tem ohraniti naravna rastišča gorske arnike. Na domačem polju v Savinjski dolini je bilo preverjeno, če ta rastlina sploh uspeva v našem podnebju in kakšna gostota ji najbolje ustreza za dober razvoj in pridelek. V poskusu so bile leta 2010 vzgojene in nasajene sadike, leta 2011 pa analizirana obnova in višina rastlin, pridelek, zapleveljenost, čas ročne odbire in učinkovitost pobiranja glede na različne gostote rastlin v nasadu. Ker se travniška arnika razraste z rizomi, se čez zimo zelo dobro okorenini, kar je pokazalo štetje mladih rastlin spomladi 2011. Ponekod se je gostota povečala za kar do 31-krat. Izkazalo se je, da ima termin odbire cvetov statistično značilen vpliv na pridelek in višino rastlin. Gostota zasaditve ni pokazala pomembnih razlik v pridelku, kljub temu je bil ta največji pri 7,7 rastline/m2 oziroma medvrstni razdalji 30 cm in vrstni razdalji 40 cm. Keywords: arnika, Arnica chamissonis Less., gostota, pridelek, A. montana L., pridelava zelišč Published in DKUM: 22.10.2012; Views: 4986; Downloads: 351
Full text (1,24 MB) |