Search the digital library catalog

Abstract: V skladu s Kaufmannovo proceduralno-materialno teorijo legitimnosti prava ima v pravu argumentacija zelo pomembno vlogo, saj lahko samo logično dosledna racionalna argumentacija znotraj racionalnega diskurza privede do praktično utemeljenega in legitimnega spoznanja. Zahteva po racionalnosti pravnega diskurza postavi pod vprašaj dopustnost oziroma legitimnost sklicevanja na argument avtoritete (argumentum ad verecundiam) v pravni argumentaciji, saj gre za neformalno-logično zmoten argument, ki ni prepričljiv. V pravu se argument avtoritete pojavlja v treh pojavnih oblikah (precedens, ustaljena sodna praksa in prevladujoče mnenje). Z uporabo argumenta avtoritete pravni redi zasledujejo pravno varnost, predvidljivost in stabilnost prava ter enakost pred zakonom. Omejitve uporabe argumenta avtoritete pa nalaga temeljna zahteva po pravilnosti oziroma legitimnosti pravnih odločitev, izpeljana iz načel pravne države, pravne varnosti, pravičnosti in namena prava samega. Racionalnost pravnega diskurza je nujni pogoj za učinkovito doseganje namena prava. V skladu z zahtevo po racionalnosti pravnega diskurza se ni dopustno v pravni argumentaciji sklicevati na argument avtoritete kot nosilni, temveč zgolj podporni argument. Uporaba argumenta avtoritete je v pravni argumentaciji upravičena, v kolikor ne dopušča utemeljevanja pravnih odločitev izključno s sklicevanjem nanj. Z vidika Kaufmannove proceduralno-materialne teorije legitimnosti prava se je kot najustreznejša pokazala doktrina ustaljene sodne prakse, ki dosega trdnost, predvidljivost in enako uporabo prava in hkrati ohranja zadostno mero fleksibilnosti, ki omogoča prilagajanje prava družbi in s tem izpolnjevanje njegove naloge sredstva za dosego legitimnih družbenih interesov ne da bi s tem ogrozila racionalnost pravnega diskurza z dopustnostjo sklicevanja na argument ustaljene sodne prakse kot nosilni argument v podporo pravne odločitve.
Keywords: Argument avtoritete, Teorija argumentacije, proceduralno-materialna teorija legitimnosti prava, precedens, prevladujoče mnenje, ustaljena sodna praksa, stare decisis, ustavno procesno jamstvo, nosilni argument, podporni argument.
Published in DKUM: 08.11.2021; Views: 930; Downloads: 113
Full text (514,97 KB)

Abstract: V magistrskem delu Vloga samostalniških manjšalnic v turističnem korpusu TURK preučujemo obliko in pomen manjšalnic, da bi odkrili, kakšno vlogo imajo v turističnih tipih besedil. S pomočjo korpusne analize smo v turističnem korpusu TURK pridobili manjšalnice, ki smo jih najprej delili glede na spol, obrazilo in frekvenco z namenom, da bi dobili natančne podatke o najrodnejših obrazilih in številu pojavitev le-teh. V nadaljevanju smo manjšalnice razporedili glede na pomenska polja, ki smo jih določili s pomočjo skupne uvrščevalne pomenske sestavine (UPS). Ustvarili smo sedem širših pomenskih polj, pri čemer smo vsako izmed njih delili še na ožje pomensko polje. Temeljno urejevalno načelo takega polja je paradigmatsko, saj ga določa UPS (nadpomenka), členi polja pa so razviti s sopomenkami in manjšalnicami, se pravi deli besedne družine, ki ohranjajo UPS. Takšna delitev manjšalnic je bila izbrana z namenom dokazati, da manjšalnice v turističnih besedilih sicer nastopajo v pomenu majhno, ljubko, nedoraslo; ob tem pa nastopajo še v vlogi modifikacijskega argumenta.
Keywords: turistični korpus TURK, manjšalnice, obrazila, pomenska polja, korpusni pristop, korpusna analiza, manjšalnice kot modifikacijski argument.
Published in DKUM: 10.04.2019; Views: 1293; Downloads: 130
Full text (2,41 MB)

Abstract: Robert Alexy je leta 1976 predstavil svojo teorijo pravnega argumentiranja. Na bogati teoretični podlagi teorij razpravljanja je zasnoval teorijo splošnega racionalnega praktičnega razpravljanja. Praktična razprava bo racionalna, kadar bo izpolnjevala kriterije racionalnega praktičnega utemeljevanja, ki so Alexyjeva pravila razpravljanja. Alexy nadalje postavi tezo posebnega primera, v kateri zatrjuje, da je pravna razprava poseben primer splošne praktične razprave. To prepričanje utemeljuje s pomočjo treh razlogov, da gre tudi v pravnih razpravah. (i) za praktična vprašanja, (ii) poteka pod zahtevo po pravilnosti, ter (iii) da zanjo veljajo posebni omejujoči pogoji. Za pravno razpravo veljajo dodatna, posebna pravila, to sta notranja in zunanja utemeljitev. Alexy zatrjuje tudi za sodni postopek, da gre za pravno razpravo v skladu s tezo posebnega primera, pri čemer se izkaže sodnikova odločitev, če že ne za edino pravilno, vsaj za relativno pravilno. Alexyjeva teza je v literaturi deležna izjemnega odziva, na eni strani zagovornikov, še posebej pa kritikov, med njimi so: Weinberger, Neumann, Tugendhat, Habermas, Kaufmann, Engländer, Braun, Gril in mnogi drugi. Ugovori se nanašajo tako na Alexyjevo teorijo splošnega racionalnega praktičnega razpravljanja, kakor tudi na tezo posebnega primera, med njimi npr. na: praktično pravilnost, zahtevo po pravilnosti, transcendentalnopragmatični argument, nujnost razprave – monolog, pravno razpravo in praktična vprašanja, naravo sodnega postopka. Alexy je že na začetku smatral postavljene ugovore kot priložnosti za razjasnitev teze ter izboljšanje modela, ne pa vzroka za njegovo opustitev. Zdi se, da je na postavljene ugovore dejansko mogoče odgovoriti z izboljšavami modela. Pravna razprava o veljavnosti teze posebnega primera še zdaleč ni končana in tudi danes mnenja niso poenotena.
Keywords: Robert Alexy, teorija razpravljanja, teorija pravne argumentacije, teza posebnega primera, zahteva po pravilnosti, transcendentalnopragmatični argument
Published in DKUM: 21.09.2016; Views: 1963; Downloads: 144
Full text (326,21 KB)

Abstract: Jezik političnih besedil je jezik moči. Za tvorce političnih besedil oziroma politike je značilna določena mera odkritosti, njihova odgovornost je omejena le z lastno vestjo oziroma vestjo stranke. Pri tvorjenju političnih besedil so uspešnejši politiki, ki imajo izkušnje z javnim nastopanjem, ciljajo na instinkt volivcev, posebnosti človeških občutkov in osnovne emocije. Osnovni ubeseditveni način političnih besedil je argumentacija oziroma prepričevanje. Argumentacija je uspešna takrat, ko naslovniki oziroma volivci sprejmejo argumente. Za argumente ni nujno, da so resnični, pomembno je, da so prepričljivi. Poznamo dve vrsti prepričevanja: utemeljevanje in pregovarjanje. Pri utemeljevanju tvorec besedila naslovniku omogoči, da lahko izbira, ali bo argumente sprejel ali zavrnil; pri pregovarjanju naslovnik te možnosti nima. Uspešnost argumentacije analiziramo s pomočjo argumentacijskih modelov, izmed vseh je najbolj uporaben Brinkerjev model, ki upošteva uvrščenost argumentacije v neko situacijo. S pomočjo Brinkerjevega modela argumentacije je prikazano, kako argumentirajo štirje vodilni politiki (Borut Pahor, Janez Janša, Zoran Janković in Gregor Virant), ki so se potegovali za zmago na zadnjih državnozborskih volitvah. Poleg tega so prikazani tudi govori oziroma deli govorov, s katerimi želijo politiki manipulirati z volivci. Poleg Brinkerjevega modela argumentacije so za praktični del diplomskega dela pomembna tudi prepričevalna sredstva, s katerimi politiki vplivajo na čustva volivcev in jih manipulativno navedejo na dejanje, ki ni skladno z njihovim namenom. Analiza temelji na treh predvolilnih soočenjih televizijske hiše POP TV.
Keywords: javno politično govorjeno besedilo, argument, argumentacija/prepričevanje, prepričevalna sredstva, manipulacija
Published in DKUM: 15.07.2014; Views: 2206; Downloads: 240
Full text (864,69 KB)

Abstract: Der Begriff „Gespräch“ kann als Kommunikation zwischen Menschen erklärt werden. Um ein Gespräch zu führen, sind mindestens zwei Menschen nötig. Wir kennen mündliche und schriftliche Gespräche, wobei wir bewusst oder unbewusst verschiedene Argumente bilden, um unsere Behauptungen zu unterstützen oder die Behauptungen von unseren Gesprächspartnern zu bestreiten. In der Diplomarbeit habe ich zuerst den Begriff Gespräch definiert und etwas über die Formen des Gesprächs geschrieben, danach folgt die Definition und die Beschreibung des Interviews mit dem Berater Christian Thiel. Stufenweise setzte ich mit der Erklärung des Begriffs „Gesprächsanalyse“ fort; ich habe auch erklärt, was ein Argument ist und im praktischem Teil habe ich aus dem Interview Argumente mit deskriptiven und normativen Konklusionen herausgesucht. Am Ende folgt noch die Transkription des Interviews zwischen dem Berater Christian Thiel und dem Fernsehermoderator der Sendung „Wie kann Liebe glücken? “.
Keywords: • Argument • Interview • Konklusion (Schlussfolgerung) • Prämissen • Gesprächsanalyse • Transkription
Published in DKUM: 19.07.2013; Views: 2519; Downloads: 104
Full text (505,89 KB)