| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 9 / 9
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
PRIMORSKI SLOVENCI MED ITALIJO IN ARGENTINO
Miha Zobec, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Delo obravnava problem izseljevanja primorskih Slovencev v Argentino v času med vojnama. Gre za obdobje, ko je Slovensko primorje z rapalsko pogodbo, sklenjeno med Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in Kraljevino Italijo, leta 1920 prešlo v okvir italijanske države. Fašistično nasilje, ki je izbruhnilo že kmalu po prvi svetovni vojni, je povzročilo selitve prebivalstva s tega območja. Po vzponu na oblast leta 1922 se je to spremenilo v uradno državno politiko zatiranja slovenske in hrvaške manjšine priključene Julijske krajine in prišlo je do še obsežnejših migracij. Najprej so bili prizadeti tisti, ki so imeli državne službe, kot so bili učitelji ali železničarji, ki jih je italijanska država razselila po notranjosti Apeninskega polotoka, zato da bi se izgubili med italijansko množico in da bi italijanizacija novo pridobljenega območja hitreje stekla. Podobna usoda je doletela pripadnike svobodnih poklicev (npr. večje trgovce, bankirje, odvetnike…) slovenskega in hrvaškega rodu. Množična migracija je imela dokaj enakomeren in kontinuiran tok od začetka dvajsetih pa do začetka tridesetih let, ko je prišlo do združevanja družin, vendar pa je vrhunec dosegla med letoma 1927 in 1929 (z viškom prav leta 1928), ko je fašistično zatiranje postalo najhujše. Samo v Argentino je emigriralo 15.000 ljudi, potem pa se jim je na podlagi združevanja družin pridružilo še 7000, kar pomeni da se je skupno izselilo 23.000 ljudi. Prvi del naloge postavlja v ospredje problem izseljevanja v Argentino iz Julijske krajine, pri čemer obravnava tako vidik vzročnosti (zakaj so se selili v Argentini) kot kvantitativni pregled selitev. Drugi del pa se postavlja na argentinska tla in govori o prihodu primorskih Slovencev v Argentino proti koncu dvajsetih in v začetku tridesetih let, ko so v deželi zavladale avtoritarne oblike vladavine, podobne italijanskemu fašizmu, ki so ga izseljenci izkusili že doma.
Keywords: izseljevanje, Julijska krajina, fašizem, korespondenca, skupnost, izseljenska društva, izseljenski tisk, Argentina, integracija.
Published: 18.05.2011; Views: 3229; Downloads: 272
.pdf Full text (1,92 MB)

2.
3.
EKONOMSKO SODELOVANJE MED MERCOSUR IN EU
Nina Jaušovec, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Ekonomske integracije ponujajo majhnim državam, da se vključujejo v mednarodno okolje in tako postanejo konkurenčne. Ekonomske integracije prinašajo veliko ugodnosti, kot na primer povečanje proizvodnje zaradi specializacije, zmanjšanje stroškov, boljše sosedske odnose itd. Države pa se za članstvo v ekonomski integraciji morajo odpovedati delu svoje suverenosti. Evropska unija in MERCOSUR sta dve ekonomski integraciji, ki sta na različnih stopnjah. Evropska unija je na višji ravni, saj predstavlja popolno ekonomsko integracijo, MERCOSUR pa je zgolj prostotrgovinsko območje. Države članice Evropske unije in podpisnice sporazuma MERCOSUR skupaj ustvarjajo dobro tretjino (32,3%) svetovnega bruto domačega proizvoda. Članice MERCOSUR skupaj z EU predstavljajo dobrih 17% celotnega svetovnega izvoza blaga in skoraj 20% celotnega svetovnega uvoza blaga. EU in članice MERCOSUR skupaj opravijo skoraj 28% celotnega svetovnega izvoza storitev ter nekaj več kot 25% celotnega svetovnega uvoza. Znotraj Evropske unije obstaja velika medsebojna navezanost članic, saj je delež intra-EU menjave 68%. Nasprotno pa je medsebojna gospodarska navezanost članic MERCOSUR dokaj nizka, saj je delež intra-MERCOSUR menjave le 14%. Izmed držav MERCOSUR z EU največ posluje Brazilija, najpomembnejši trgovinski partnerici državam MERCOSUR pa sta Nemčija in Nizozemska.
Keywords: ekonomska integracija, ekonomsko sodelovanje, Evropska unija, mednarodna menjava, MERCOSUR, Argentina, Brazilija, Paragvaj, Urugvaj, Venezuela
Published: 08.03.2011; Views: 1480; Downloads: 128
.pdf Full text (806,15 KB)

4.
BITI ARGENTINEC IN ŽIVETI DOMA
Miha Zobec, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Osrednja tema pričujoče naloge je razgrniti določene razsežnosti izseljevanja z območja Slovenskega primorja v času med svetovnima vojnama. Delo izhaja iz spoznanja, da je fenomen migracij potrebno osvetljevati z mnogoterih zornih kotov in da so pristopi, ki poudarjajo zgolj odzivanje individuumov na zahteve družbene strukture, pomanjkljivi in neustrezni. Pozornost je tako posvečena zlasti novim pogledom, ki v ospredje postavljajo fluidnost družbenih vplivov, ki se vzpostavljajo v vmesnem prostoru med zahtevami globalnih determinant in možnostmi vsakdana. Redukcija na mehanične vplive od zunaj bi migracijo zožila na dejavnike privlaka in potiska (znane kot pull/push) in bi razloge za selitve poenostavljeno iskala bodisi v povpraševanju po delovni sili v ciljni deželi, boljših zaslužkih (dejavniki privlaka) ali lakotah, neugodnih letinah, neusklajenem razmerju med centrom in periferijo (dejavniki potiska) in še drugimi podobnimi, vselej zunanjimi razlogi. Naloga pa si prizadeva prikazati, da je tovrstna perspektiva nezadostna in da že ob vprašanju izseljevanja v času do prve svetovne vojne ravno tako maliči kot pojasnjuje stvarnost. Drugi del naloge je posvečen vprašanju vključevanja izseljencev v argentinsko okolje in ohranjanju stikov z domačimi. Pozornost je tu prav tako namenjena dogajanju na mikro ravni, v ospredje je zato postavljeno ozadje družine, ki je, četudi razpršena po različnih koncih sveta (domači vasi Pliskovica, ki je bila najprej v Italiji, nato v Jugoslaviji; drugi družinski člani pa so bili v Franciji in Argentini) nenehno ohranjala stike.
Keywords: izseljevanje, fašizem, Argentina, mikro pogled, korespondenca, družinske mreže, asimilacija, skupnost, samota.
Published: 18.05.2011; Views: 2188; Downloads: 150
.pdf Full text (3,26 MB)

5.
VELIKA BRITANIJA IN FALKLANDSKA VOJNA
Urška Bohinec, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Pojem falklandska vojna označuje obdobje vojaškega konflikta med Veliko Britanijo in Argentino v času med 2. aprilom 1982 in 14. junijem 1982. Korenine spora segajo daleč v preteklost, v obdobje kolonializma, ko so bili Falklandski otoki predmet spora med Španijo in Veliko Britanijo. S propadom španskega kolonialnega imperija in nastankom neodvisnih držav na njegovih tleh, si je neodvisna Republika Argentina kot dedinja španskega imperija prilaščala tudi Falklande, ki pa si jih je še vedno lastila tudi Velika Britanija. Spor zaradi suverenosti nad njimi je ostajal nerešen vse do dvajsetega stoletja. Otočje je bilo gospodarsko sicer nepomembno, vendar se mu zaradi njegove strateške lege nobena izmed sprtih strani ni želela odreči. V dvajsetem stoletju so bila sprožena diplomatska pogajanja, ki pa niso prinesla rešitve. Ob razmerah, ki so vladale v obeh državah leta 1982, se je spor zaostril. Argentina je 1. aprila 1982 izvedla invazijo na otočje in ga osvojila. Velika Britanija se ji je proti pričakovanjem svetovne javnosti postavila po robu. Po drugi svetovni vojni je država izgubljala status velesile, zato je želela s posredovanjem na Falklandskih otokih ponovno potrditi svoj sloves. Po argentinski invaziji sprti strani nista popuščali pri svojih zahtevah, zato so diplomatska prizadevanja za mirno razrešitev konflikta spodletela. Spor je zato prerasel v vojaški spopad. V boju je bolje izurjena britanska vojska premagala argentinsko, ki se je 14. junija 1982 predala. Kljub porazu je Argentina ohranila zahteve po Falklandskem otočju, vendar se Velika Britanija ni bila več pripravljena pogovarjati o njegovi prihodnosti. Status quo ostaja nespremenjen do danes.
Keywords: falklandska vojna, Velika Britanija, Argentina, Falklandsko otočje, Južna Georgia, Južni Sandwich otoki, novejša zgodovina
Published: 18.05.2011; Views: 2371; Downloads: 229
.pdf Full text (1,20 MB)

6.
7.
8.
9.
Primerjalna analiza poslovnih kultur Avstralije, Švedske in Argentine
Isabela Cvetko, 2018, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem projektu smo se osredotočili na poslovne kulture Avstralije, Švedske in Argentine. V uvodnem poglavju smo opisali temo in opredelili problem, namen, cilje in hipotezi, nato pa določili predpostavke in omejitve ter metode raziskovanja. V drugem poglavju smo se osredotočili na kulturno okolje mednarodnega poslovanja. Opisali smo pojem kulture in zakaj je pomembno poznavanje kulturnega okolja tujega trga. Nadaljevali smo z opisom medkulturne komunikacije in njene motnje v mednarodnem komuniciranju, opredelili pa smo še plasti in dimenzije poslovne kulture. V tretjem, četrtem in petem poglavju smo opisali poslovne kulture Avstralije, Švedske in Argentine. Pri vsaki državi smo najprej predstavili splošne podatke, nato pa opisali poslovno kulturo izbrane države. V nadaljevanju smo analizirali značilnosti poslovnih kultur izbranih držav glede na Hofstedov model in opisali poslovno prakso za vsako državo. V zadnjem poglavju smo izvedli primerjalno analizo poslovnih kultur izbranih držav.
Keywords: mednarodno poslovanje, kulturno okolje, poslovna kultura, Avstralija, Švedska, Argentina
Published: 12.07.2018; Views: 269; Downloads: 49
.pdf Full text (801,08 KB)

Search done in 0.29 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica