31. |
32. Avtomatizirana peka pri pokritem žaruDarko Hergan, 2018, undergraduate thesis Abstract: V diplomski nalogi se obravnava konkreten primer izdelave krmilnika, ki regulira temperaturo v pokritem žaru Weber. Krmilnik deluje na mikrokrmilni platformi Arduino Nano. Po opravljenih testiranjih sta se za najustreznejši temperaturni tipali za merjenje temperature v žaru in sredici mesa izbrala dva različna uporovna merilnika NTK. Rezultati primerjave med ročnim krmiljenjem temperature in samodejnim reguliranjem temperature so pokazali, da je slednja zmožna znatno natančneje vzdrževati želeno temperaturo, z veliko manjšim odstopanjem dejanske temperature od želene. V diplomskem delu prikazana razvita oprema se uporablja kot pripomoček pri peki v zaprtem žaru. Prvotni namen izdelka je razbremenitev uporabnika oziroma dvig njegove produktivnosti.
Keywords: Avtomatizacija peke, regulacija temperature, krmilnik, Arduino, Weber žar, uporovni merilnik z negativnim temperaturnim koeficientom (NTK)
Published in DKUM: 25.10.2018; Views: 1218; Downloads: 154
 Full text (4,61 MB) |
33. Interdisciplinarna uporaba vremenske postaje v osnovni šoliMarko Podpečan, 2018, master's thesis Abstract: V magistrskem delu je predstavljena interdisciplinarna uporaba vremenske postaje v osnovni šoli. Interdisciplinarna uporaba povezuje učitelje predmetov tehnike in tehnologije, fizike, matematike in geografije. Učni primer medpredmetnega povezovanja je naprava za merjenje hitrosti vetra.
V prvem delu sem predstavil lastno izdelano vremensko postajo. Opisal sem sestavne dele in njeno obrazložitev. Osrednji del vremenske postaje je mikroračunalnik Arduino UNO. Na mikroračunalnik so priključeni senzorji za merjenje količin. Vremenska postaja ima lastno napajanje preko baterije katero napaja solarni modul, ki polni baterijo. Baterija skrbi za nemoteno napajanje mikroračunalnika. Podatki merjenih količin se pošiljalo na spletno mesto s pomočjo brezžičnega modula.
V drugem delu sem prikazal medpredmetno uporabo vremenske postaje pri različnih predmetih v osnovni šoli.
Keywords: Interdisciplinarna uporaba, vremenska postaja, medpredmetno povezovanje, mikroračunalnik Arduino Uno, brezžični modul, solarni modul
Published in DKUM: 21.09.2018; Views: 1135; Downloads: 186
Full text (2,35 MB) |
34. 3D tiskanje z industrijskim robotom ABB IRB1200 : diplomsko deloMatej Borovec, 2018, undergraduate thesis Abstract: 3D tiskanje je tehnologija izdelave fizičnih izdelkov s pomočjo FDM (fused deposition modeling) tehnologije. Objekt, ki ga lahko narišemo na računalniku, lahko izdelamo na določenem stroju. Obstajajo že konvecionalne izvedbe 3D tiskalnika, ampak njihova najslabša lastnost je delovno območje. Z uporabo industrijskih robotov, ki imajo ponovljivost 0,02 mm, se delovno območje zelo poveča, na ta način pa nismo več omejeni pri izbiri velikosti izdelka in izbiri materiala zaradi možnosti montaže večjih šob za tiskanje. Princip delovanja je dokaj enostaven, šoba se segreje na tališče plastike, nato koračni motor potiska plastiko skozi šobo, potem se robot premika po določenim koordinatami, na ta način pa se plastika postopoma hladi in izdelek gradi.
Keywords: 3D tiskalnik, industrijski robot, Arduino, RS232, G-koda, Solidworks, RobotStudio, FDM
Published in DKUM: 20.09.2018; Views: 2411; Downloads: 209
Full text (3,85 MB) |
35. Razvoj in izgradnja merilnika svetlobnega onesnaženja : diplomsko deloLovro Borovnik, 2018, undergraduate thesis Abstract: Dandanes postaja skladno z razvojem svetlobno onesnaževanje vedno večji problem. Za določanje količine svetlobne onesnaženosti potrebujemo merilni instrument za opravljanje meritev. V ta namen sem v okviru diplomskega dela izdelal merilnik svetlobnega onesnaženja – z drugimi besedami merilnik svetlosti. Uporabljeno je zaznavalo TSL237, ki izhodni podatek o izmerjeni vrednosti poda v obliki frekvence. Razvil sem program za zajem podatkov, prikaz vrednosti na LCD zaslonu in njihov zapis na SD kartico. Ohišje merilnika je bilo izdelano s pomočjo 3D tiska. Merilnik je bil umerjen z meritvami standardne žarnice na žarilno nitko, točnost merilnika pa je bila primerjana še z umerjenim luks metrom. Izvedene so bile meritve na treh lokacijah v Mariboru oz. njegovi okolici. Izmerjene vrednosti svetlosti so se ujemale s pričakovanimi.
Keywords: Arduino, merilnik, svetloba, svetlost, svetlobno onesnaževanje
Published in DKUM: 18.09.2018; Views: 1907; Downloads: 181
Full text (1,94 MB)
This document has many files! More... |
36. Izgradnja krmilnika za robotski manipulator "Roki" : diplomsko deloAndraž Rotovnik, 2018, undergraduate thesis Abstract: Cilj diplomske naloge je bil izgradnja krmilnika za robotski manipulator, ki bo sposoben izvajati regulacijo osi robota. Krmilnik deluje na mikrokrmilni platformi Arduino Mega 2560 in je v celoti prilagojen za delovanje z robotom. Sposoben je sprejemati signale iz merilnika pozicije, jim odpraviti motnje in jih ustrezno implementirati za uporabo v mikrokrmilniku. Izhodna enota krmilnika je sposobna generirati pravilne vrednosti, ki so kompatibilne za ustrezno uporabo gonilnika motorja. Z osnovnim zapisom programske kode sem dokazal, da je regulacija osi možna s preprostim mikrokrmilnikom Arduino.
Keywords: Robotski krmilnik, Arduino, robotski manipulator
Published in DKUM: 28.08.2018; Views: 1850; Downloads: 216
Full text (4,46 MB)
This document has many files! More... |
37. Upravljanje kvadrokopterja z vmesnikom mišice-strojMatej Kramberger, 2018, master's thesis Abstract: V delu smo zasnovali sistem za upravljanje kvadrokopterja v realnem času z uporabo vmesnika mišice-stroj. V programskem jeziku C# smo za operacijski sistem Windows izdelali aplikacijo, v kateri smo uporabili različne klasifikacijske algoritme iz odprtokodne knjižice Accord.NET. Klasifikacijo smo izvajali na računalniku s procesorjem Intel Core i7 2,8GHz ter 24 GB pomnilnika. Signale EMG smo zajeli s komercialno dostopno zapestnico Myo, ki omogoča zajem površinskih signalov EMG s podlahti. Uspešnost klasifikacije smo preizkusili na modelu kvadrokopterja Eachine E010, ki ga smo krmilili preko vmesnika nRF24L01 in mikrokontrolerja Atmel ATmega32u4 na razvojni plošči Arduino Micro. Klasificirane gibe smo uporabili za krmiljenje treh prostorskih stopenj kvadrokopterja. Giba ekstenzija in fleksija smo uporabili za nadzor naklona, pronacijo in supinacijo za nadzor nagiba ter ulnarno in radialno deviacijo za nadzor odklona. Za nadzor moči motorjev smo uporabili podatke inercijske merilne enote. Najboljše rezultate klasifikacije sta dajala algoritma SVM in k-NN, ki sta klasificirala s 95% pravilnostjo.
Keywords: elektromiogrami, kvadrokopter, vmesniki mišice-stroj, Arduino, zapestnica Myo
Published in DKUM: 05.04.2018; Views: 1413; Downloads: 174
Full text (6,00 MB) |
38. |
39. Projekt Testiranje agilnostiMatic Kuselj, 2017, diploma project paper Abstract: Projektno delo se nanaša na testiranje fizične pripravljenosti rekreativnih in profesionalnih športnikov s pomočjo elektronske naprave. Z željo po testiranju hitrih odzivov, sprememb smeri in predvsem hitrosti teka je nastal prototip za testiranje lastnosti, ki jih povezujemo v pojem agilnost. Projekt vsebuje združeno znanje programiranja, načrtovanja in znanosti v športu. Testiranje agilnosti je potekalo na ožjem izboru ljudi, ki se ukvarjajo s športno panogo ultimate, kjer je agilnost izrednega pomena
Keywords: Testiranje agilnosti, Arduino Uno
Published in DKUM: 29.01.2018; Views: 1357; Downloads: 101
Full text (1,26 MB) |
40. |
