| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
NASTANEK IN RAZVOJ NARODNO-ZABAVNE GLASBE V KULTURNOZGODOVINSKEM KONTEKSTU NA SLOVENSKEM
Simona Strašnik, 2010, undergraduate thesis

Abstract: V svoji diplomski seminarski nalogi sem govorila o slovenski narodno-zabavni glasbi, kot po drugi svetovni vojni na novo nastali zvrsti glasbe. Ta glasba iz ljudske glasbe sicer črpa določene ideje, vendar je od nje toliko različna, da teh dveh zvrsti ne gre enačiti. Narodno-zabavna glasba je ob svojem nastanku imela ugodne kulturne, politične, tehnične in druge zgodovinske pogoje, da se je izpopolnjevala in širila. Za to je bil zaslužen predvsem Ansambel bratov Avsenik, ki je v tej glasbi deloval štiri desetletja, postavil njene temelje in jo povzdignil na visoko raven, tudi v tujini. Tega se sodobni izvajalci in glasbeni poznavalci, pa tudi laiki, zavedajo, zato temu glasbenemu fenomenu še vedno priznavajo poseben prostor v zgodovini slovenske glasbe. Ta glasba je tudi pomemben vir identitete Slovencev kot naroda še danes, ko vstopamo v širši evropski prostor. Seveda ima tudi svoje kritike in nasprotnike, a nič ne kaže na to, da bi le-ti kalili njeno splošno priljubljenost med ljudmi. Morda je njena edina "slabost" preusmerjanje pozornosti od pristne, izvirne slovenske ljudske glasbe, ki v njeni senci izgublja zanimanje Slovencev kot ljudstva. Pri izdelavi svoje naloge sem uporabila deskriptivno, komparativno in zgodovinsko metodo proučevanja literature in drugih virov.
Keywords: narodno-zabavna glasba, ljudska glasba, Ansambel bratov Avsenik, množična kultura, izumiranje ljudske glasbe
Published: 09.07.2010; Views: 6205; Downloads: 1052
.pdf Full text (1,60 MB)

2.
ORGANIZACIJA TRADICIONALNEGA KONCERTA DORIJEV VEČER
Tanja Lekše, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Vsi se radi udeležimo kakšnega koncerta ali kakšne druge kulturne prireditve, saj nas dogajanje na odru sprosti in v nas prebuja lepe občutke, le redko pa se vprašamo, kako je stati na odru ali pa celo, kaj vse je bilo treba postoriti, da je prireditev sploh nastala. V diplomski nalogi je opisan potek organizacije kulturne prireditve oz. glasbenega koncerta z namenom spoznati celoten potek organizacije glasbenega dogodka. Teorija v zvezi z organizacijo je preverjena na konkretnem primeru, in sicer pri organizaciji 11. Dorijevega večera, katerega organizator je Kvintet Dori – ansambel, ki izvaja narodnozabavno glasbo, zato je v diplomi opisan tudi razvoj tovrstne glasbene zvrsti in predstavljen sam ansambel Kvintet Dori. Zastavljeni sta bili dve hipotezi, in sicer: Kvintet Dori izvaja isto zvrst glasbe kot legendarni ansambel Bratov Avsenik, a se od njega razlikuje v več pogledih, torej Doriji ne posnemajo Avsenikov. Druga hipoteza: Tudi pri organizaciji glasbenih koncertov prihaja do določenih razhajanj med teorijo in prakso. Zbiranje podatkov je potekalo na različne načine – glavno vodilo je bilo konkretna prisotnost pri sami organizaciji koncerta, v pomoč pa so bili tudi pogovori in intervjuvanje raznih izvajalcev del (tonskega mojstra, scenografa idr.) ter pregled dokumentacije organizatorjev prireditve. Z analizo vseh dosedanjih Dorijevih večerov in prebiranjem literature o razvoju narodnozabavne glasbe se potrjujeta obe hipotezi. Kvintet Dori se od Avsenikovega ansambla razlikuje v zunanjem videzu (ne nastopajo v kostumih gorenjske narodne noše), v avtorstvu skladb (glasbo in besedila jim po večini pišejo priznani avtorji, le redko kakšno skladbo napišejo sami), v številu članov zasedbe (članov je le pet, saj nimajo dodatnih vokalistov), v poklicu (kljub temu da so v Kvintetu Dori izobraženi glasbeniki, niso poklicni ansambel). Pri organizaciji tovrstnih prireditev pa se praksa največkrat razlikuje od teorije pri dokumentiranju dela oz. pisanju projektnih knjig in pisanju poročil po izvedenem koncertu. Člani Kvinteta Dori z ustvarjanjem novih skladb, s poučevanjem v glasbeni šoli ter z organizacijo Dorijevih večerov uspešno prispevajo k ohranjanju in razvoju slovenske narodnozabavne glasbe.
Keywords: Dorijev večer, Kvintet Dori, organizacija prireditve, glasbeni koncert, narodnozabavna glasba, Ansambel bratov Avsenik
Published: 04.05.2011; Views: 2651; Downloads: 331
.pdf Full text (2,05 MB)

Search done in 0.05 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica