1. Primerjava odnosa učiteljev razrednega pouka do šolanja otrok priseljencev v Angliji in Sloveniji : magistrsko deloTamara Ješovnik, 2022, master's thesis Abstract: Namen magistrskega dela z naslovom Primerjava odnosa učiteljev razrednega pouka do šolanja otrok priseljencev v Angliji in Sloveniji je raziskati odnos učiteljev do otrok priseljencev v osnovni šoli in sprejetost priseljencev v novem okolju v Sloveniji ter Angliji. Otroci priseljenci so otroci, ki niso rojeni v Sloveniji ali Angliji in katerih materni jezik ni slovenščina ali angleščina in so po priselitvi v Slovenijo ali Anglijo vključeni v slovenski ali angleški vzgojno-izobraževalni sistem in jim pripadajo določene prilagoditve. Zanimalo nas je torej, kako se učitelji čutijo usposobljene, njihova ocena odnosov klime v razredu, njihova ocena zadovoljstva, proces inkluzivnega izobraževanja ter kako se počutijo kompetentni v inkluzivnem izobraževanju priseljencev. V teoretičnem delu so opredeljeni pojmi priseljenec, migrant in pripadajoči pravni statusi priseljenih osnovnošolskih otrok. V empiričnem delu magistrskega dela smo z anketnim vprašalnikom, ki smo ga posredovali učiteljem in pedagoškim delavcem v Sloveniji in Angliji, proučili kako uspešni se počutijo na inkluzivnem področju. Raziskavo smo razdelili v tri večje sklope, ki kažejo uspešnost vključevanja otrok priseljencev v novo okolje, in sicer: na 1. oceno inkluzivnega izobraževanja (ocena usposobljenosti, ocena odnosov klime v razredu, ocena samozadovoljstva učiteljev glede na uspešnost inkluzije), 2. proces inkluzivnega izobraževanja učiteljev (pripomočki, izvajanje pouka, potrebe po dodatni usposobljenosti in načrtovanju pouka) ter 3. kompetentnost učiteljev v inkluzivnem izobraževanju (kompetentnost za socialno vključenost, emocionalno vključenost, učno (storilnostno) vključenost. Rezultati kažejo, da se učitelji v obeh državah čutijo usposobljene za izvajanje individualizacije in diferenciacije pri poučevanju otrok priseljencev, vendar so glede svoje usposobljenosti bolj prepričani učitelji iz Anglije. Vsi učitelji tudi pozitivno vrednotijo inkluzijo, kar pa je pogoj za uspešno izvajanje inkluzije.
Keywords: Inkluzija, odnos učiteljev, šolanje otrok iz drugih držav, Slovenija, Anglija.
Published in DKUM: 26.01.2023; Views: 89; Downloads: 17
 Full text (1,91 MB) |
2. Anglosaški kralj Alfred VelikiLuka Klajderič, 2021, master's thesis Abstract: Anglosaški kralj Alfred Veliki je edini kralj v angleški zgodovini, ki si je prislužil naslov Veliki. Wessex je v 9. stoletju že imel primat v Veliki Britaniji, a so navkljub temu obstajala druga kraljestva, ki so jim načelovali druge dinastije, kar je onemogočalo proces unifikacije oziroma združevanja Anglosasov v enoten narod. Pri unifikaciji je ključno vlogo odigral prav kralj Alfred, pa četudi je šele njegov vnuk Æthelstan leta 927 postal prvi kralj Angležev. Alfred je namreč s številnimi reformami, še posebej na področju kulture, izobrazbe in vojske, dodobra preoblikoval svoje kraljestvo. V tovrstne ukrepe je bil prisiljen iz več razlogov; kot najpomembnejšega sem izpostavil prisotnost Vikingov v Veliki Britaniji oziroma vikinška invazija na anglosaško ozemlje ter posledično dolgoletna vojna za preživetje. Ko je Alfred Veliki nasledil svojega brata Æthelreda in stopil na wesseški prestol, se je nemudoma moral soočiti z vikinško nevarnostjo. Wessex se je kot edino anglosaško kraljestvo uspel obraniti, a le za kratek čas. Leta 878 je moral Alfred zbežati v izgnanstvo v kraj Athelney, kjer je začel zbirati svoje rojake in organizirati upor. Prelomnico predstavlja bitka pri Edingtonu leta 878, ko so Anglosasi dosegli veliko zmago. Po sklenjenem mirovnem sporazumu se je ozemlje kasnejše Anglije razdelilo na anglosaško kraljestvo Wessex in vikinško ozemlje Danelaw. Po stabiliziranju razmer in utrditvi svojega kraljestva se je Alfred posvetil urejanju notranjega ustroja Wessexa. Tlakoval je pot za svoje naslednike, ki so nadaljevali z bojem proti Vikingom, uspeli doseči unifikacijo svojega ljudstva in ohranili ozemeljsko celovitost kasnejše angleške države.
Keywords: Alfred Veliki, Anglosasi, Vikingi, Wessex, Mercija, Northumbrija, roparski pohodi, krščanstvo, unifikacija, Anglija, Velika Britanija
Published in DKUM: 26.10.2021; Views: 636; Downloads: 65
Full text (874,90 KB) |
3. Tomaž Becket in Henrik II.: prijateljstvo, izdaja, umorBarbara Melanšek, 2019, master's thesis Abstract: Leta 1154 je po dolgi in krvavi državljanski vojni na angleški prestol sedel Henrik II. - prvi v vrsti plantagenetskih kraljev - in začel novo obdobje v zgodovini Anglije. Vojskovanje, diplomacija in premišljena poroka z Eleanoro Akvitansko so mu kmalu prinesli imperij, ki se je raztezal vse od škotske meje pa do Pirenejev; imperij, ki mu je zgodovinopisje po smrti njegovega snovalca nadelo ime Anževinski imperij.
Obdobje vladanja Henrika II. so zaznamovali številni dolgoletni spori: s francoskim kraljem Ludvikom VII., s Henrikovimi sinovi in pa s Tomažem Becketom, canterburyjskim nadškofom, katerega srhljivi umor na oltarju canterburyjske katedrale je odmeval skozi srednjeveško Evropo in pomembno vplival na odnose med posvetno in cerkveno oblastjo v Angliji, pa tudi v Evropi.
Thomas Becket, sin preprostega trgovca z blagom, je bil po tem, ko se je izkazal za izjemno učinkovitega in zanesljivega tajnika canterburyjskega nadškofa Theobalda, leta 1155 imenovan na mesto kraljevega kanclerja. Le nekaj let kasneje ga je Henrik II. po Theobaldovi smrti imenoval za canterburyjskega nadškofa.
Kraljeva usodno napačna presoja moža, ki ga je izbral za Theobaldovega naslednika, je sprožila začetek dolgoletnega spora med angleškim kraljem in canterburyjskim nadškofom glede vprašanja sodnih pristojnosti in razmerja moči med posvetno in cerkveno oblastjo v Angliji. Spor so zaznamovale globoko zakoreninjene osebnostne in ideološke razlike med glavnima akterjema ter dolgotrajna in zapletena diplomacija, v katero so bili vpleteni največji mogočneži tistega časa in katere končni neuspeh je razkril Becketov umor leta 1171.
Keywords: Henrik II., Tomaž Becket, srednjeveška Anglija, Canterbury, cerkvena oblast, umor.
Published in DKUM: 22.07.2019; Views: 862; Downloads: 118
Full text (1,58 MB) |
4. Odnosi med Anglijo in Španijo v elizabetinski dobiUrška Grm, 2018, master's thesis Abstract: Magistrsko delo z naslovom Odnosi med Anglijo in Španijo v elizabetinski dobi predstavlja politične odnose in konflikte med katoliško Španijo in protestantsko Anglijo v drugi polovici šestnajstega stoletja. V delu so s pomočjo virov in izbrane literature najprej predstavljene in opisane notranjepolitične razmere v Angliji in Španiji pod Elizabeto I. in Filipom II. Gre za vladarja, ki sta s svojim dolgoletnim vladanjem pomembno zaznamovala politično dogajanje v Evropi tistega časa. Osrednji del magistrskega dela pa podrobneje prikazuje poslabšanje medsebojnih odnosov, ki so sredi osemdesetih let prerasli v nikoli uradno razglašeno angleško-špansko vojno (1585–1604). Skoraj dvajset let trajajoča vojna je v večjem delu potekala na morju, s pomorskimi spopadi v evropskih vodah in piratskim plenjenjem v kolonialnem svetu. Na evropskih tleh sta si nasprotnici razkazovali moč s podpiranjem nasprotnih strani v okviru francoskih verskih vojn (1562–1598), nizozemske vojne za neodvisnost (1567–1648) in irske devetletne vojne (1593–1603). Dosmrtna tekmeca nista uspela najti skupnega jezika. Tako sta nikoli uradno razglašeno in skoraj dvajset let trajajočo vojno končala šele njuna naslednika.
Keywords: Elizabeta I., Filip II., elizabetinska doba, druga polovica šestnajstega stoletja, Anglija, Španija, medsebojni odnosi, angleško-španska vojna
Published in DKUM: 18.10.2018; Views: 969; Downloads: 161
Full text (3,87 MB) |
5. BOLGARI, KNEZ IN EVROPA: KNEŽEVINA BOLGARIJA V LETIH 1878-1886 V LUČI ČASNIKOV SLOVENSKI NAROD IN SLOVENECManja Erman, 2015, undergraduate thesis Abstract: Leta 1878 se je končala zadnja v nizu rusko-osmanskih vojn 19. stoletja. Ruska zmaga je dokončno zapečatila usodo nekdaj ogromnega Osmanskega imperija, ki je že dobro stoletje pešalo in izgubljalo ozemlja. Rezultat vojne je bil podpis Sanstefanskega miru, ki je prinesel priznanje neodvisnosti Srbiji, Črni Gori in Romuniji ter po 500 letih ponovno vzpostavitev bolgarske države v obliki kneževine. A uspešna ruska ekspanzija je prestrašila evropske velesile; še posebej je na novem balkanskem zemljevidu izstopala nova država- Velika Bolgarija. Sledila je revizija dogovora v obliki Berlinskega kogresa, ki je Veliko Bolgarijo razkosal na tri dele: na Kneževino Bolgarijo, Vzhodno Rumelijo in Makedonijo. Slednji sta bili vrnjeni pod osmansko oblast.
Bolgari so z mešanimi občutki sprejeli velik izziv: po več stoletjih so dobili svojo državo, obenem pa so premogli malo intelektualcev in vodij, ki bi bili izkušeni v političnih veščinah in organizaciji države. Morali so krmariti med evropsko politiko in njenimi ekspanzionističnimi težnjami in, kar je bilo še huje, gasiti notranje politične spore. Hkrati so ves čas razmišljali, kako bi razkosano deželo združili v eno, ne da bi zanetili politični požar. Po uspešni združitvi so bili v najranljivejših trenutkih napadeni s strani sosede, ki bi jim morala stati ob strani, saj se je sama dolgo časa borila za samostojnost. Ko so uspešno rešili še ta problem, pa so nenadoma ostali brez kneza.
V tem delu bomo tako spremljali politične dogodke v letih 18781886 v luči slovenskih časnikov Slovenski narod in Slovenec. Spremljali bomo njuno navdušenje in kritiko nad Bolgari, knezom, Evropo, politiko, skratka vse pisanje, ki sta ga tekom osmih let objavila o kneževini in dogajanju znotraj nje. In tega ni bilo malo.
Keywords: kneževina, Bolgarija, Slovenec, Slovenski narod, Aleksander Battenberg, Vzhodna Rumelija, Rusija, Karavelov, Cankov, liberalci, konservativci, radikalci, Srbija, vojna, Osmanska država, Anglija, Nemčija, Plovdivski prevrat, narodno sobranje, volitve
Published in DKUM: 13.11.2015; Views: 1903; Downloads: 234
Full text (899,39 KB) |
6. ZAGOTAVLJANJE ŠPORTNE INFRASTRUKTURE: PRIMERJAVA SLOVENSKIH IN TUJIH IZKUŠENJ JAVNO-ZASEBNEGA PARTNERSTVAMaja Levc, 2013, undergraduate thesis Abstract: JZP na področju športne infrastrukture predstavlja prednosti obeh sektorjev, kjer je izvajanje javnih storitev cenejše, hitrejše in učinkovitejše. Takšno sodelovanje nudi nove poslovne možnosti in hitrejši razvoj športne infrastrukture v Sloveniji.
V Sloveniji se JZP šele razvija, čeprav smo sprejeli zakon o JZP leta 2006. Slovenija je JZP v športni infrastrukturi pridobila leta 2011 z izgradnjo Stožic, vendar se ta projekt ni izkazal za uspešnega, tako da bo rabila še veliko časa, da bo tako uspešna kot Anglija. V delu diplomskega seminarja smo predstavili in opisali JZP, športno infrastrukturo in šport. V praktičnem delu pa sta predstavljena dva primera in sicer izgradnja Stožic in prenova Xcel, ki sta bila narejena v okviru JZP.
Menimo, da je javni sektor v Angliji dobro organiziran. Pred izgradnjo je letni strošek teh dveh objektov znašal 600.000 £, po izgradnji pa znaša 187.000 £. V 15 letih bodo prihranili neverjetnih 6.000.000 £. Pred izgradnjo je bilo letno 290.000 obiskovalcev, po izgradnji pa letno beležijo 850.000 obiskovalcev. Slovenija bi se lahko zgledovala po Angliji, saj so njihovi projekti uspešni in prinašajo veliko dobička. Pred izvedbo projekta bi Slovenija morala preučiti projekte, ki so bili uspešno izvedeni kot JZP, da bi se lahko tako naučila, kako izdelati uspešen projekt brez zapletov.
Keywords: javno-zasebno partnerstvo, športna infrastruktura, Slovenija, Anglija.
Published in DKUM: 11.11.2013; Views: 1446; Downloads: 249
Full text (874,03 KB) |
7. Razvoj in organizacija slovenske in angleške policije : diplomsko deloSabina Grošelj, 2012, undergraduate thesis Abstract: Slovenska policija kot ena izmed nosilk nacionalne varnosti, zagotavlja visoko stopnjo notranje varnosti vsem prebivalcem Republike Slovenije tako, da ščiti ustavno ureditev, demokratični politični sistem, človekove pravice in temeljne svoboščine ter druge ustavnopravne vrednote. Delovanje policije temelji na uveljavljanju in spoštovanju pravnega reda, evropskih konvencij in priporočil, etičnosti in strokovnosti ob doslednem spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin. V vsaki državi ima policija pomembno vlogo in zelo pestro zgodovino nastanka in razvoja. V diplomski nalogi smo poskusili poiskati odgovore na ključna vprašanja, ki se nanašajo na razvoj in organizacijo slovenske in angleške policije. Ugotovili smo, kakšni so začetni koraki razvoja policije, kakšen način delovanja in organizacije imajo ter posebnosti slovenske in angleške policije. Opisali smo zgodovino in razvoj slovenske policije, začetke razvijanja orožništva in stražnikov pa vse do nastanka prve milice. Dotaknili smo se današnje policije in njenih temeljnih nalog. Slovenska policija ima tristopenjsko organiziranost in sicer, organizacijo generalne policijske uprave, organizacijo policijske uprave in organizacijo policije na lokalni ravni ter posamezne sektorje policije. Vso to tristopenjsko smo natančneje opisali. Ogledali smo si tudi statistiko ter strukturo zaposlenih v policiji. V diplomski nalogi je opisana tudi angleška policija vse od prvih začetkov pa do zdaj. Opisali smo tudi organizacijo in delovanje angleške policije, ter ugotovili da, deluje na nekoliko drugačen način kot slovenska policija, zato so opisane tudi temeljne razlike, ki ločujejo obe policiji.
Keywords: policija, razvoj, organizacija, zgodovinski pregledi, Slovenija, Anglija, primerjave, diplomske naloge
Published in DKUM: 10.07.2012; Views: 2570; Downloads: 629
Full text (1,19 MB) |
8. Prvine realizma v delih Charlesa DickensaMaja Dimec, 2011, undergraduate thesis Abstract: Charles Dickens je romanopisec 19. stoletja, ki je v svojih romanih prikazoval predvsem življenje malega človeka v času viktorijanske Anglije. V izbranih romanih Oliver Twist, Nicholas Nickleby, Mala Dorritova, David Copperfield in Veliko pričakovanje sem iskala značilnosti viktorijanske Anglije ter skušala ugotoviti, na kakšen način jih je avtor prikazal in kako verodostojno ter v skladu z zgodovinskimi dejstvi ter zakonitostmi realističnega pisanja je to storil.
V vsakem izmed romanov sem analizirala fabulo, like, pripovedovalca, teme in motive. Ugotovila sem, da se v romanih prepletajo različne teme, ki prikazujejo življenje v viktorijanski Angliji z različnih zornih kotov. O kaznjencih in razmerah v jetnišnicah največ izvemo v romanih Oliver Twist in Mala Dorritova, s težavami kaznjencev pa se srečamo tudi v romanu Veliko pričakovanje, v Nicholasu Nicklebyju pa je v ospredju predvsem kritika šolstva.
V vseh analiziranih romanih je, v večji ali manjši meri, predstavljeno življenje, ki so ga živele sirote, in težave, s katerimi so se spopadale. Poleg omenjenega v romanih pridobimo obširno predstavo o življenju žensk, otroškem delu, Londonu in posledicah, ki jih je nanj imela industrijska revolucija.
Charles Dickens je osnovo za veliko likov našel v dejansko živečih ljudeh, ogromno gradiva pa je avtobiografskega, izpostavljen je predvsem David Copperfield. Večina romanov se dogaja v Londonu, na krajih, ki so tudi v resnici obstajali.
Keywords: Charles Dickens, realizem, viktorijanska Anglija, Oliver Twist, Nicholas Nickleby, Mala Dorritova, David Copperfield, Veliko pričakovanje.
Published in DKUM: 05.01.2012; Views: 2365; Downloads: 311
Full text (769,74 KB) |
9. Izobraževanje vzgojiteljic v Sloveniji in AnglijiMateja Kelenc, 2011, undergraduate thesis Abstract: Namen diplomske naloge je bil preučiti izobraževanje vzgojiteljic v Sloveniji in Angliji ter primerjati oba sistema njihovega izobraževanja. Zaradi boljšega razumevanja in primerjave izobraževanja vzgojiteljic v Sloveniji in Angliji smo raziskali šolska sistema obeh držav, zgodovino izobraževanja vzgojiteljic v obeh državah, organiziranost in značilnosti predšolske vzgoje in predšolskih ustanov vsake države ter seveda tudi trenutne možnosti izobraževanja in usposabljanja vzgojiteljic v Sloveniji in Angliji. Pri vsem omenjenem in nastajanju diplomskega dela smo uporabili deskriptivno, komparativno in zgodovinsko metodo. Ugotovili smo, da se angleški šolski sistem močno razlikuje od slovenskega, zato je bila primerjava izobraževanja vzgojiteljic tudi zelo otežena. Izobraževanje vzgojiteljic se tako razlikuje po vstopnih pogojih, odgovornosti organizacij za izobraževanje vzgojiteljev in drugega šolskega kadra, po fleksibilnosti študija, količini praktičnega usposabljanja, načinu študija in nekoliko tudi v kvaliteti študija.
Keywords: vzgojitelj, predšolska vzgoja, Anglija, Slovenija, izobraževalni sistem.
Published in DKUM: 03.01.2012; Views: 2879; Downloads: 465
Full text (1,51 MB) |
10. ANGLIJA POD PLANTAGENETIVirineja Goričan, 2010, undergraduate thesis Abstract: Cilj diplomske naloge je ugotoviti, kako se razvoj Anglije v srednjem veku razlikuje od ostale Evrope. Časovni okvir sega od normanske osvojitve do prihoda rodbine Tudor na angleški prestol. Osredotočila sem se torej na vladanje kraljev iz rodbine Plantagenetov, ter na napredek, ki so ga prinesli v deželo. Pri pisanju sem si pomagala predvsem z monografskimi publikacijami, delno pa tudi z različnimi enciklopedijami in internetnimi viri. Glavni vir je bilo delo avtorja Trevelyana; Zgodovina Anglije, ki je že precej zastarelo, zato sem uporabljala tudi gradivo novejšega datuma, ki pa je večinoma v angleškem jeziku. Prvi del diplome vsebuje bolj splošne podatke in obravnava tipične probleme srednjega veka skozi perspektivo Anglije. V drugem delu je namenjeno nekaj prostora vsakemu od plantagenetskih kraljev, saj so si bili med sabo zelo različni in ne bi bilo korektno, če bi pisala le o sami rodbini, saj bi tako preveč posploševala. Skozi delo ugotovimo, da se na specifičen razvoj Anglije vplival predvsem izvor njenih plantagenetskih kraljev, ki je otok povezal s celino. Prav ta razdalja od centra Evrope pa je omogočila, da so se ideje s celine na otoku spremenile in prilagodile tamkajšnjim potrebam. Največja razlika med Anglijo in celino je vidna v razvoju prava, ki je neizbežno povezan z razvojem Cerkve in fevdalizma.
Keywords: Ključne besede: Anglija, srednji vek, Plantageneti, pravni sistem, fevdalizem.
Published in DKUM: 26.10.2010; Views: 3832; Downloads: 482
Full text (3,97 MB) |
