Search the digital library catalog

Abstract: V magistrskem delu je predstavljena vojna, ki je v zgodovinopisju znana pod imenom anarhija oz. brezvladje. Gre za državljansko oz. nasledstveno vojno na Angleškem, ki se je v prvi polovici 12. stoletja odvila med kraljem Štefanom in cesarico Matildo. Po smrti kralja Henrika I. je sporno nasledstvo privedlo do državljanske vojne. Vojna, čeprav je trajala od leta 1139, spori pa so se začeli že leta 1135, ko je kralj Štefan prevzel oblast, do leta 1153 ni imela veliko prelomnih dogodkov. Obdobje je zaznamovalo brezvladje oz. sočasna vladavina dveh; kralja Štefana in Cesarice Matilde, ki sta vsak imela svojo vojsko podpornikov. Ravnovesje moči se je prenašalo iz ene strani na drugo stran, dokler se leta 1148 Matilda ni odločila zapustiti Anglije in se umakniti v Normandijo. Po njenem odhodu se je v vojni pojavil nov protagonist, ki je s tem postal naslednji pretendent za prestol. To je bil Matildin sin Henrik. S kraljem Štefanom je Henrik leta 1153 sklenil sporazum v Wallingfordu, kjer ga je kralj priznal za svojega zakonitega naslednika. Po kraljevi smrti je Henrik leta 1154 v Angliji zavladal kot kralj Henrik II. in odprl pot uspešni kraljevi dinastiji Plantagenetov.
Keywords: anarhija, Anglija, kralj Štefan, Cesarica Matilda, Plantageneti
Published in DKUM: 09.05.2025; Views: 0; Downloads: 5
Full text (1,26 MB)

Abstract: Magistrsko delo obravnava dogajanje tik pred normansko osvojitvijo Anglije leta 1066 in prikaže vladavino Viljema Osvajalca do leta 1087. Cilj magistrskega dela je predstaviti, kako sta osvojitev in Viljemova vladavina spremenili angleško družbo, upravljanje in kulturo. Magistrsko delo se opira na primarne vire, kot sta Anglosaška kronika in knjiga Domesday, ter sodobna znanstvena dela. Delo je zasnovano tako, da nudi celovit pregled, ki se začne z opisom zgodovinskega konteksta in pregledom primarnih virov. Temu sledi prikaz nasledstvene krize, ki je vodila v bitko pri Hastingsu (1066). Delo nas vodi skozi proces utrditve Viljemove vladavine in prikazuje izzive, s katerimi se je soočal, ter predstavi, kako jih je premagal. Poglobimo se v družbene spremembe, ki jih je s seboj prinesla normanska vladavina: preobrazbo v upravnih in pravnih sistemih, premike v družbeni hierarhiji ter analizo kompleksne integracije normanske in anglosaške kulture. Viljemova kulturna zapuščina je razvidna tudi skozi objektiv arhitekturnega napredka, izčrpno raziskavo, imenovano knjiga Domesday, in nastanek ene najbolj znanih tapiserij, tapiserije iz Bayeuxa. Delo se zaključi s pregledom zadnjih let Viljemove vladavine in vprašanjem njegovega nasledstva. Predstavljene so kratkoročne in dolgoročne posledice normanske osvojitve Anglije in prikazano je, kako obsežno je vladavina Viljema Osvajalca preoblikovala angleško družbo.
Keywords: Anglija, Hastings, Viljem Osvajalec, Normani, prelomnica
Published in DKUM: 13.09.2024; Views: 68; Downloads: 39
Full text (2,94 MB)

Abstract: Namen magistrskega dela z naslovom Primerjava odnosa učiteljev razrednega pouka do šolanja otrok priseljencev v Angliji in Sloveniji je raziskati odnos učiteljev do otrok priseljencev v osnovni šoli in sprejetost priseljencev v novem okolju v Sloveniji ter Angliji. Otroci priseljenci so otroci, ki niso rojeni v Sloveniji ali Angliji in katerih materni jezik ni slovenščina ali angleščina in so po priselitvi v Slovenijo ali Anglijo vključeni v slovenski ali angleški vzgojno-izobraževalni sistem in jim pripadajo določene prilagoditve. Zanimalo nas je torej, kako se učitelji čutijo usposobljene, njihova ocena odnosov klime v razredu, njihova ocena zadovoljstva, proces inkluzivnega izobraževanja ter kako se počutijo kompetentni v inkluzivnem izobraževanju priseljencev. V teoretičnem delu so opredeljeni pojmi priseljenec, migrant in pripadajoči pravni statusi priseljenih osnovnošolskih otrok. V empiričnem delu magistrskega dela smo z anketnim vprašalnikom, ki smo ga posredovali učiteljem in pedagoškim delavcem v Sloveniji in Angliji, proučili kako uspešni se počutijo na inkluzivnem področju. Raziskavo smo razdelili v tri večje sklope, ki kažejo uspešnost vključevanja otrok priseljencev v novo okolje, in sicer: na 1. oceno inkluzivnega izobraževanja (ocena usposobljenosti, ocena odnosov klime v razredu, ocena samozadovoljstva učiteljev glede na uspešnost inkluzije), 2. proces inkluzivnega izobraževanja učiteljev (pripomočki, izvajanje pouka, potrebe po dodatni usposobljenosti in načrtovanju pouka) ter 3. kompetentnost učiteljev v inkluzivnem izobraževanju (kompetentnost za socialno vključenost, emocionalno vključenost, učno (storilnostno) vključenost. Rezultati kažejo, da se učitelji v obeh državah čutijo usposobljene za izvajanje individualizacije in diferenciacije pri poučevanju otrok priseljencev, vendar so glede svoje usposobljenosti bolj prepričani učitelji iz Anglije. Vsi učitelji tudi pozitivno vrednotijo inkluzijo, kar pa je pogoj za uspešno izvajanje inkluzije.
Keywords: Inkluzija, odnos učiteljev, šolanje otrok iz drugih držav, Slovenija, Anglija.
Published in DKUM: 26.01.2023; Views: 622; Downloads: 97
Full text (1,91 MB)

Abstract: Leta 1154 je po dolgi in krvavi državljanski vojni na angleški prestol sedel Henrik II. - prvi v vrsti plantagenetskih kraljev - in začel novo obdobje v zgodovini Anglije. Vojskovanje, diplomacija in premišljena poroka z Eleanoro Akvitansko so mu kmalu prinesli imperij, ki se je raztezal vse od škotske meje pa do Pirenejev; imperij, ki mu je zgodovinopisje po smrti njegovega snovalca nadelo ime Anževinski imperij. Obdobje vladanja Henrika II. so zaznamovali številni dolgoletni spori: s francoskim kraljem Ludvikom VII., s Henrikovimi sinovi in pa s Tomažem Becketom, canterburyjskim nadškofom, katerega srhljivi umor na oltarju canterburyjske katedrale je odmeval skozi srednjeveško Evropo in pomembno vplival na odnose med posvetno in cerkveno oblastjo v Angliji, pa tudi v Evropi. Thomas Becket, sin preprostega trgovca z blagom, je bil po tem, ko se je izkazal za izjemno učinkovitega in zanesljivega tajnika canterburyjskega nadškofa Theobalda, leta 1155 imenovan na mesto kraljevega kanclerja. Le nekaj let kasneje ga je Henrik II. po Theobaldovi smrti imenoval za canterburyjskega nadškofa. Kraljeva usodno napačna presoja moža, ki ga je izbral za Theobaldovega naslednika, je sprožila začetek dolgoletnega spora med angleškim kraljem in canterburyjskim nadškofom glede vprašanja sodnih pristojnosti in razmerja moči med posvetno in cerkveno oblastjo v Angliji. Spor so zaznamovale globoko zakoreninjene osebnostne in ideološke razlike med glavnima akterjema ter dolgotrajna in zapletena diplomacija, v katero so bili vpleteni največji mogočneži tistega časa in katere končni neuspeh je razkril Becketov umor leta 1171.
Keywords: Henrik II., Tomaž Becket, srednjeveška Anglija, Canterbury, cerkvena oblast, umor.
Published in DKUM: 22.07.2019; Views: 1182; Downloads: 163
Full text (1,58 MB)

Abstract: Leta 1878 se je končala zadnja v nizu rusko-osmanskih vojn 19. stoletja. Ruska zmaga je dokončno zapečatila usodo nekdaj ogromnega Osmanskega imperija, ki je že dobro stoletje pešalo in izgubljalo ozemlja. Rezultat vojne je bil podpis Sanstefanskega miru, ki je prinesel priznanje neodvisnosti Srbiji, Črni Gori in Romuniji ter po 500 letih ponovno vzpostavitev bolgarske države v obliki kneževine. A uspešna ruska ekspanzija je prestrašila evropske velesile; še posebej je na novem balkanskem zemljevidu izstopala nova država- Velika Bolgarija. Sledila je revizija dogovora v obliki Berlinskega kogresa, ki je Veliko Bolgarijo razkosal na tri dele: na Kneževino Bolgarijo, Vzhodno Rumelijo in Makedonijo. Slednji sta bili vrnjeni pod osmansko oblast. Bolgari so z mešanimi občutki sprejeli velik izziv: po več stoletjih so dobili svojo državo, obenem pa so premogli malo intelektualcev in vodij, ki bi bili izkušeni v političnih veščinah in organizaciji države. Morali so krmariti med evropsko politiko in njenimi ekspanzionističnimi težnjami in, kar je bilo še huje, gasiti notranje politične spore. Hkrati so ves čas razmišljali, kako bi razkosano deželo združili v eno, ne da bi zanetili politični požar. Po uspešni združitvi so bili v najranljivejših trenutkih napadeni s strani sosede, ki bi jim morala stati ob strani, saj se je sama dolgo časa borila za samostojnost. Ko so uspešno rešili še ta problem, pa so nenadoma ostali brez kneza. V tem delu bomo tako spremljali politične dogodke v letih 18781886 v luči slovenskih časnikov Slovenski narod in Slovenec. Spremljali bomo njuno navdušenje in kritiko nad Bolgari, knezom, Evropo, politiko, skratka vse pisanje, ki sta ga tekom osmih let objavila o kneževini in dogajanju znotraj nje. In tega ni bilo malo.
Keywords: kneževina, Bolgarija, Slovenec, Slovenski narod, Aleksander Battenberg, Vzhodna Rumelija, Rusija, Karavelov, Cankov, liberalci, konservativci, radikalci, Srbija, vojna, Osmanska država, Anglija, Nemčija, Plovdivski prevrat, narodno sobranje, volitve
Published in DKUM: 13.11.2015; Views: 2414; Downloads: 283
Full text (899,39 KB)