| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 14
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
ANAEROBNA DIGESTIJA MEŠANIC JAPONSKEGA DRESNOVCA (POLYGONUM CUSPIDATUM) IN PIŠČANČJEGA GNOJA OBDELANIH Z GLIVO PLEUROTUS OSTREATUS
Andreja Nemet, 2009, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi smo proučevali anaerobno digestijo mešanic japonskega dresnovca in piščančjega gnoja, ki so bile predhodno obdelane z glivo Pleurotus Ostreatus. Pred nastavitvijo eksperimentov smo določili optimalno razmerje med biomaso dresnovca in inokuluma. Nastavili smo štiri različna razmerja glede na trdne snovi in sicer: 1(D/I) = 85:15, 2(D/I) = 70:30, 3(D/I) = 50:50 in 4(D/I) = 30:70. Med procesom anaerobne digestije smo spremljali količino in sestavo nastajajočega bioplina in merili množinski delež metana, CO2 (glavni komponenti bioplina), N2 in O2 za nadzorovanje anaerobnega procesa. Ocenili smo, da je optimalno razmerje med dresnovcem in inokulumom 80:20, saj smo želeli imeti v vhodni snovi največji možni delež rastlinskih substratov. Nato smo izvedli eksperiment, kjer so bili vhodni substrati mešanice z različnimi razmerji dresnovca in piščančjega gnoja, obdelani z glivo Pleurotus Ostreatus. Namen obdelave teh mešanic z glivo je bil, da gliva z encimi pretvori bakterijam nedostopno lignocelulozo, tako iz dresnovca kot tudi stelje iz gnoja, v substrat, katerega bakterije v procesu anaerobne digestije hitreje in lažje razgradijo, pri tem pa kot produkt nastaja bioplin. Tudi med tem procesom smo merili volumen nastalega bioplina in njegovo sestavo. Pred in po anaerobni digestiji smo določevali vsebnost trdnih snovi in vsebnost hlapnih trdnih snovi. Iz podatkov o volumnu bioplina, njegovi sestavi in vsebnosti trdnih in hlapnih trdnih snovi, smo lahko izračunali različne donose metana. Izkazalo se je, da so glive ob prisotnosti dresnovca prerasle tudi gnoj in da je bil donos bioplina pri anaerobni digestiji obdelanega dresnovca nekoliko višji kot pri neobdelanem dresnovcu.
Keywords: anaerobna digestija, japonski dresnovec, piščančji gnoj, lignoceluloza, encimi, Pleurotus Ostreatus.
Published: 22.12.2009; Views: 2538; Downloads: 190
.pdf Full text (2,54 MB)

2.
ANAEROBNA DIGESTIJA LIGNOCELULOZNIH MATERIALOV ZA PROIZVODNJO BIOPLINA
Vuk Radojković, 2013, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu prikazujemo študijo vpliva predobdelave lignoceluloznih materialov z glivo Trametes Versicolor in vpliv deleža lignina v lignoceluloznih materialih na količino nastalega bioplina v procesu anaerobne digestije. Poleg tega smo preučevali stopnjo razkroja lignina po končanem procesu anaerobne digestije, časovno spremembo vsebnosti lignina v lignoceluloznih materialih obdelanih z glivo ter optimalno velikost delcev substrata za analizo vsebnosti lignina. Kot substrata smo uporabili koruzno slamo in celulignin, izoliran iz kostanja, sama ali zmešana v različnih razmerjih. Tako dobljene vzorce substratov smo predobdelali z glivo Trametes Versicolor. Za primerjavo so služili rezultati, dobljeni z uporabo neobdelanih substratov ter čiste celuloze in inokuluma. Ugotovili smo, da pri digestiji koruzne slame, same ali zmešane z celuligninom, nastane več bioplina, če le ta ni predobdelana z glivo. Pri tem je najdonosnejša kar sama koruzna slama. Pri čistem celuligninu je opažen obraten trend, in sicer je donos bioplina bistveno večji pri predobdelanem celuligninu. Rezultati kažejo, da je za analizo vsebnosti lignina najoptimalnejša uporaba substratov z delci velikosti med 2 in 2,5 mm. Vsebnost lignina se pri obraščanju materialov z glivo najprej zniža, nato po nekaj dneh sledi naraščanje, zatem ponovni pad in ponovno naraščanje.
Keywords: Bioplin, predobdelava, anaerobna digestija, lignin, koruzna slama, Trametes Versicolor
Published: 16.07.2013; Views: 1913; Downloads: 42
URL Link to full text

3.
ANAEROBNA DIGESTIJA LIGNOCELULOZNIH MATERIALOV S PREDOBDELAVO Z GLIVAMI LESNE TROHNOBE
Jernej Rotar, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Lignocelulozni materiali (les, slama, stebla alternativnih rastlin, različni agroživilski ostanki) lahko vsebujejo velik delež lignina, ki ga bakterije težko predelujejo v bioplin. Zato ostane lignin neizkoriščen pri anaerobni razgradnji materiala. S predobdelavo z različnimi glivami ga je mogoče pretvoriti v obliko, ki je primernejša za bakterije. Tako predobdelan lignin bakterije bolje izkoristijo in ga lažje predelajo v bioplin. V laboratorijskem merilu smo želeli izboljšati učinkovitost proizvodnje bioplina iz lignoceluloznih materialov. Kot substrat smo uporabili les, ki smo ga predhodno predobdelali z glivama Trametes versicolor in Hypoxylon fragiforme. Naredili smo tudi nekaj mešanic substrata s piščančjim gnojem ter proučili vpliv na proizvodnjo bioplina. Za primerjavo smo uporabili rezultate, dobljene z uporabo neobdelanih substratov ter čiste celuloze in inokuluma. Proučevali smo vpliv deleža lignina v lignoceluloznih materialih na količino nastalega bioplina v procesu anaerobne digestije. Poleg tega smo spremljali potek anaerobne digestije in nastajanja bioplina ter časovno spremembo vsebnosti lignina v lignoceluloznih materialih obdelanih z glivo in med procesom anaerobne digestije. Ugotovili smo, da je pri anaerobni digestiji obdelanega lesa nastalo nekoliko več bioplina kot pri neobdelanem. Če primerjamo predobdelavo z glivama, je proizvodnja bioplina iz predobdelanega materiala z glivo Hypoxylon fragiforme višja, kot iz predobdelanega materiala z glivo Trametes versicolor. Dodatek piščančjega gnoja k lesu pa ima učinkovit vpliv na donos bioplina.
Keywords: lignocelulozni materiali, lignin, bioplin, predobdelava z glivami, anaerobna digestija
Published: 26.09.2014; Views: 1170; Downloads: 171
.pdf Full text (2,29 MB)

4.
Optimiranje proizvodnje bioplina iz substratov z dodatkom lignoceluloznih materialov
Jure Janežič, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Zaradi onesnaževanja okolja se v zadnjem času vedno več uporabljajo obnovljivi viri energije med katere sodi tudi bioplin. Za proizvodnjo bioplina se v veliki količini kot ko-substrat uporablja koruzna silaža, kar pa je etično sporno, saj lahko koruza služi tudi kot vir hrane. Koruzno silažo smo zato poskušali nadomestiti z ostalimi substrati, predvsem s koruzno slamo. Pri eksperimentalnem delu smo kot glaven substrat uporabili inokulum iz bioplinarn Ihan in Draženci ter črno in slamnato piščančjo steljo iz bioplinarne Draženci, katerim smo dodali koruzno slamo. Za primerjavo nam je služil vzorec s celulozo, samim inokulumom ter vzorci s ko-substratom koruzno silažo. Med poskusom smo spremljali količino nastalega bioplina ter vsebnost metana in ogljikovega dioksida v bioplinu. Ko smo končali s poskusom, smo določili še stopnjo razgradnje materiala med procesom anaerobne digestije. Ugotovili smo, da je bilo v primeru, kjer smo uporabili inokulum iz bioplinarne Ihan, z dodatkom koruzne slame k slamnati stelji mogoče doseči enako proizvodnost bioplina kakor z dodatkom koruzne silaže. V primeru, ko pa smo uporabili inokulum iz bioplinarne Draženci, pa je bila z dodatkom koruzne slame proizvodnost nižja kakor z dodatkom koruzne silaže. Če primerjamo med sabo vzorce s slamnato steljo in vzorce s črno steljo, je bila proizvodnost bioplina v vseh primerih večja pri vzorcih s slamnato steljo. Deleži trdne snovi po končani anaerobni digestiji so v skladu s pričakovanji nižji pri vzorcih z večjo proizvodnostjo in obratno.
Keywords: bioplin, anaerobna digestija, lignocelulozni substrati, koruzna silaža, piščančja stelja
Published: 22.10.2015; Views: 898; Downloads: 95
.pdf Full text (2,34 MB)

5.
Vpliv dejavnikov na spreminjanje pH vrednosti v procesu anaerobne digestije
Barbara Smonkar, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Učinkovitost anaerobne digestije je odvisna od nekaterih ključnih parametrov. Zelo pomembno je, da ustvarimo optimalne pogoje za anaerobne mikroorganizme. Vrednost pH znatno vpliva na rast metanogenih mikroorganizmov in na razkroj nekaterih komponent, pomembnih za proces anaerobne digestije. S sprotnim merjenjem pH-ja lahko s pomočjo različnih dejavnikov dosežemo optimalne pogoje in s tem večjo proizvodnjo bioplina. V diplomskem delu ugotavljamo vplive različnih dejavnikov na spreminjanje pH vrednosti v procesu anaerobne digestije, kot so različni substrati in njihova razmerja, dodatek pufra, dodatek apna ali sode bikarbone in temperaturni šok. Za substrate smo uporabili blato čistilnih naprav, perutninski gnoj s steljo, koruzno silažo in glicerol. Spremljali smo pH vrednost v procesu ter ugotavljali pri katerih razmerjih surovin se pH vrednost nahaja izven optimalnega območja. S pomočjo eksperimentov smo skušali doseči in vzdrževati optimalen pH ter preprečiti zakisanost. To smo storili z dodatkom pufra na začetku poizkusa ter z dodatkoma apna oz. sode bikarbone, ko je vrednost pH padla pod 6,5. S tem smo dosegli, da je bil pH v optimalnem območju in posledično smo dobili izboljšano proizvodnjo bioplina. Po 30 dneh se je najbolje izkazala soda bikarbona, s katero smo dosegli več kot 6-kratno proizvodnjo bioplina glede na mešanico brez dodane sode bikarbone. Tudi dodatek apna je izboljšal proizvodnjo bioplina, vendar je bila proizvodnja bioplina precej manjša v primerjavi z mešanico, kjer smo dodali sodo bikarbono. Na koncu procesa anaerobne digestije (po 62 dneh) razlika med prostorninami bioplina teh mešanic ni več vidna. Prostornina bioplina je skoraj pri vseh mešanicah enaka in povprečno znaša 1616 mL.
Keywords: anaerobna digestija, pH vrednost, vpliv dejavnikov, proizvodnja bioplina
Published: 07.11.2017; Views: 555; Downloads: 0

6.
Uporaba surovega glicerola za proizvodnjo bioplina
Anita Sovič, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Proizvodnja biodizla z leti strmo narašča. Glavni stranski produkt pri proizvodnji biodizla je surovi glicerol, ki predstavlja kar desetino produktov. Ker se z naraščanjem proizvodnje biodizla veča tudi količina nastalega surovega glicerola, se zaloge le-tega hitro kopičijo. Prečiščen glicerol se uporablja v farmacevtski, kozmetični in prehrambeni industriji, vendar je čiščenje drago, zato bi bilo dobro najti alternativno uporabo za surovi glicerol. Namen našega dela je preizkus in analiza vpliva dodatka surovega glicerola k biomasi za proizvodnjo bioplina. Zanima nas obnašanje glicerola kot ko-substrata ter razlika v prostornini in sestavi dobljenega bioplina. Opravili smo eksperimenta z blatom iz čistilnih naprav ter s perutninskim inokulumom, slamnato steljo in silažo, substratom pa smo dodali še pufer za stabilizacijo pH vrednosti. Rezultati kažejo, da glicerol pozitivno vpliva na količino in sestavo nastalega bioplina. V obeh poskusih nam je večja količina dodanega surovega glicerola prinesla več bioplina. Ugotovili smo, da lahko s primerno količino dodanega surovega glicerola volumen produkta celo podvojimo. V diplomskem delu prikazujemo tudi ekonomsko analizo procesa s perutninskim gnojem, ki prikazuje izračun stroškov, ki jih ima bioplinarna za nakup in prevoz surovin, ki jih potrebuje za proizvodnjo določene količine bioplina. Zaradi nihanja cene glicerola so rezultati prikazani za različne cene le-tega. Vse naše ocene dajejo pozitiven rezultat, torej nižje stroške. Glicerol poveča ekonomičnost procesa, saj so stroški potrebnega glicerola v primerjavi s silažo vsaj prepolovljeni, razen tega pa z uporabo surovega glicerola odstranimo odpadke, medtem ko je uporaba silaže moralno sporna, ker se silaža uporablja v prehrani živine.
Keywords: bioplin, anaerobna digestija, surovi glicerol
Published: 29.09.2016; Views: 691; Downloads: 70
.pdf Full text (2,32 MB)

7.
PROIZVODNJA BIOPLINA S SOSUBSTRATOM KORUZNO SLAMO
Žiga Šut, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomskega dela je ugotoviti ali je smiselno uporabiti koruzno slamo kot sosubstrat pri proizvodnji bioplina. Zanimalo nas je ali je koruzna slama dovolj zanimiva zamenjava za druge energetske rastline, kot npr. koruzno silažo. Ekonomsko je koruzna slama boljša izbira, saj je načeloma zastonj (ostanek na poljih po žetvi), prav tako pa ni primarni kmetijski proizvod. Eksperimentalni del smo si zastavili tako, da smo pod enakimi termodinamskimi pogoji preizkusili več različnih nastavitev mešanic živalskega gnoja, koruzne silaže in koruzne slame. Pri vseh nastavitvah smo uporabili inokulum iz bioplinarne Jezera (Panvita d.d) in substrate, ki jih uporabljajo v bioplinarnah Jezera in Draženci (Perutnina Ptuj d.d) z dodatkom koruzne slame. Preverili smo, če dodatek koruzne slame izboljša donos bioplina v različnih kombinacijah. Med poskusom smo spremljali dnevni in kumulativen dobitek bioplina ter sestavo pridobljenega bioplina. Ker je količina proizvedenega bioplina odvisna od količine ogljikovih hidratov, lignina in ekstraktov smo izvedli še analizo, ki nam je podala vrednosti le-teh pred in po anaerobni digestiji. V ta namen smo uporabili Klasonovo metodo. Potrdili smo hipotezo, da v določenih primerih koruzna slama izboljša proizvodnost bioplina, ovrgli pa smo hipotezo, da se z ligninom med procesom anaerobne digestije ne dogaja nič, saj smo zabeležili zmanjšanje mase lignina.
Keywords: bioplin, anaerobna digestija, koruzna slama, Klasonova metoda, lignin
Published: 14.10.2016; Views: 754; Downloads: 20
.pdf Full text (2,46 MB)

8.
Anaerobna digestija z glivami predobdelanega substrata
Janez Smerkolj, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Mešanica piščančjega gnoja in žagovine je odpadek, ki nastane pri vzreji piščancev. Uporablja se kot substrat pri proizvodnji bioplina. Kompleksna lignocelulozna zgradba lesa vsebuje lignin, ki mikroorganizmom omejuje dostop do celuloze in hemiceluloze, kar se kaže z nižjo presnovo substrata pri anaerobni digestiji. V diplomski nalogi smo piščančji gnoj in žagovino predobdelali z glivami bele trohnobe, ki smo jih predhodno pustili preraščati na ječmenovi slami. Med preraščanjem gob Trametes versicolor in Pleurotus ostreatus so se v slamo izločili ektoencimi, kot so lakaza in peroksidaza. Ti encimi razgradijo kompleksno strukturo lignina in tako omogočijo mikroorganizmom dostop do celuloze. Anaerobno digestijo smo izvedli pri različnih razmerjih mešanic piščančjega gnoja z žagovino in ječmenove slame preraščene z gobami. Za kontrolo smo uporabili ječmenovo slamo, ki ni bila preraščena z glivo. Posamezen poskus smo izvajali v paru. Fermentorje smo 21 dni vzdrževali pri konstantni temperaturi, ϑ = 42 °C. Prostornino plina, ki je nastal med fermentacijo, smo merili z metodo izpodrinjene tekočine. Koncentracijo nastalega bioplina smo določali z analizo na plinskem kromatografu. Rezultati so pokazali, da se največ bioplina proizvede pri mešanici, ki je vsebovala 50 % specifično predobdelane slame. Nepreraščena slama je pri anaerobni digestiji v vseh razmerjih s piščančjim gnojem proizvedla največ bioplina v primerjavi s slamo preraščeno z gobami. Pet dnevna inkubacija mešanice piščančjega gnoja z žagovino in specifične preraščene slame oziroma navadne slame, se je izkazala za časovno najproduktivnejšo. Ugotovili smo, da vrsta mešanice piščančjega gnoja z žagovino in raznih tipov predobdelane slame, nima očitnega vpliva na koncentracijo metana in ogljikovega dioksida.
Keywords: anaerobna digestija, bioplin, lignin, piščančji gnoj, Pleurotus ostreatus, Trametes versicolor
Published: 19.09.2017; Views: 513; Downloads: 128
.pdf Full text (2,46 MB)

9.
Uporaba lignoceluloznih materialov pri proizvodnji bioplina
Timotej Vidovič, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomske naloge je poiskati način, kako bi lahko izboljšali pridobivanje bioplina in obenem nekoliko zmanjšali pritisk, ki ga le-ta prinaša na prehrambno verigo. Ugotavljali smo, če bi z zamenjavo koruzne silaže z drugimi energetskimi rastlinami, kot je npr. koruzna slama, proizvedli podobno količino bioplina in kakšen bi bil ekonomski učinek zamenjave silaže s slamo. Raziskavo smo izvedli z večjim številom paralelk v treh ponovitvah in v različnih razmerjih gnoja z nastiljem in koruzne slame oz. silaže, kjer smo koruzno silažo popolnoma zamenjali s koruzno slamo, silažo le delno zamenjali s slamo ter nastavitev, v kateri smo uporabili izključno piščančji gnoj z nastiljem brez dodatka sosubstratov slame in/sli silaže. Kot začetno predpostavko, s katero smo na koncu primerjali dobljene rezultate, so nam služili podatki obstoječe bioplinarne, ki za svojo proizvodnjo uporablja gnoj z nastiljem in koruzno silažo. Da pa bi ustvarili kar se da podobne pogoje kot jih imajo v bioplinarni, smo v vseh nastavitvah uporabljali inokulum, kakršnega uporabljajo v bioplinarni Draženci. Med samim procesom anaerobne digestije smo nato merili količino sproščenega bioplina in merili množinski delež metana in CO2 ter razgradnjo substratov. Dobljene rezultate smo ekstrapolirali na industrijsko merilo in izvedli primerjalno ekonomsko analizo stroškov uporabe vhodnih surovin. Tako iz vidika proizvodnje bioplina kot tudi iz ekonomskega vidika smo dobili obetajoče rezultate. Opazili smo, da že delna zamenjava silaže s tržno cenejšo koruzno slamo prinese znatne izboljšave ne samo iz vidika proizvedene količine bioplina, ampak tudi iz vidika stroškov surovin.
Keywords: Anaerobna digestija, bioplin, koruzna slama, koruzna silaža
Published: 22.11.2017; Views: 363; Downloads: 0
.pdf Full text (2,74 MB)

10.
Določanje makrohranil v različnih digestatih in umetnih gnojilih
Petra Gorenc, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Glavna produkta anaerobne razgradnje sta bioplin in presnovljen digestat, ki je bogat z makro in mikrohranili. Presnovljena biomasa je znana kot odlično gnojilo in je bolj homogena in bogata s hranili kot svež živalski gnoj. Možna je uporaba različnih surovin za izboljšanje učinkovitosti proizvajanja bioplina in večje vsebnosti hranil v presnovljeni biomasi. Raziskali smo kako substrati z različnimi vrstami dodanih snovi povečajo nastanek bioplina in obogatijo presnovljeno biomaso z dušikom, fosforjem in kalijem. Uporabljeni vzorci za analize so bili sestavljeni iz mešanice gnoja in inokuluma oz. iz mešanice gnoja, inokuluma ter dodanih različnih substratov (hranljivih surovin) kot so alge, odpadno olje, ostanki hrane, jedilni škrob in koruzna silaža. Med procesom anaerobne digestije smo spremljali volumen nastalega bioplina in vrednost pH digestata, s kivetnimi testi smo presnovljenemu digestatu merili vsebnost dušika in fosforja ter z atomsko emisijsko spektrometrijo določevali vsebnost kalija. Vsebnosti makrohranil (NPK) smo analizirali tudi v tekočih in trdnih umetnih gnojilih z znano sestavo ter primerjali dobljene vrednosti. Rezultati so pokazali, da so dodatki različnih hranljivih surovin povečali proizvodnjo bioplina glede na vzorce brez dodane hranljive snovi. Kot najboljša surovina se je izkazalo odpadno olje, sledijo mu koruzna silaža, jedilni škrob, ter ostanki hrane. Najmanj bioplina so proizvedle alge. Vrednost pH je celoten čas procesa ostajala v območju optimalnega intervala za metanogene bakterije. Rezultati analize NPK so pokazali, da je uporaba različnih surovin izboljšala vsebnost makrohranil. Najvišje vsebnosti kalija in dušika smo izmerili v vzorcih z dodanimi ostanki hrane in škrobom, najvišje vsebnosti fosforja pa pri vzorcih z dodanimi algami.
Keywords: Anaerobna digestija, proizvodnja bioplina, presnovljen digestat, NPK analiza
Published: 21.08.2018; Views: 312; Downloads: 187
.pdf Full text (6,08 MB)

Search done in 0.15 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica