1. Na osebo osredotočena oskrba pacienta z Alzheimerjevo demencoAzra Harb, 2023, master's thesis Abstract: Uvod: Alzheimerjeva demenca je med vsemi oblikami demence najpogostejša. Pristop na osebo osredotočene oskrbe temelji na oblikovanju zdravih odnosov med izvajalci oskrbe, uporabniki storitev in drugimi, ki so pomembni v njihovem življenju. Namen zaključnega dela je bil ugotoviti, kako takšen pristop vpliva na kakovost življenja pacientov z Alzheimerjevo demenco.
Metode: Pregledana je bila znanstvena literatura v mednarodnih podatkovnih bazah MEDLINE, PubMed, CINAHL, Web of Science in SAGE. Za analizo in sintezo rezultatov smo uporabili pristop po Thomas in Harden. Upoštevane so bile smernice PRISMA.
Rezultati: Od 575 identificiranih zadetkov je bilo v končno analizo vključenih 7 raziskav in identificiranih 6 sekundarnih tem, povezanih z vplivom na osebo osredotočene oskrbe pacientov z Alzheimerjevo demenco na kakovost življenja: vzpostavljanje ljubečih odnosov; podpiranje dostojanstva; skupno ukvarjanje s pomembnimi dejavnostmi; prilagajanje razvijajočim se potrebam; izboljšanje dobrega počutja in kakovosti življenja; obvladovanje simptomov in neželenih učinkov antipsihotikov.
Razprava in sklep: Na osebo osredotočena oskrba pozitivno vpliva na ohranitev in krepitev kakovosti življenja pacienta z Alzheimerjevo demenco. Pomembno je, da se takšna oskrba zaradi narave bolezni skozi različne faze začne dovolj zgodaj in da so oskrbovanci/negovalci ter pacientovi bližnji poučeni o njenih načelih in pristopih.
Keywords: Alzheimerjeva demenca, na osebo osredotočena oskrba, kakovost življenja, sistematični pregled
Published in DKUM: 23.01.2024; Views: 481; Downloads: 95
 Full text (2,91 MB) |
2. Prehranjevalne navade in ocena prehranjenosti pacienta z demencoBarbara Cussigh, 2018, master's thesis/paper Abstract: Namen raziskave je bil ugotoviti prehranjevalne navade bolnikov z demenco in določiti njihov prehranski status. Rezultati kažejo, da bolniki v začetni fazi Alzheimerjeve demence dnevno ne zaužijejo dovolj priporočenih hranil, predvsem beljakovin in tekočine. Ugotovili smo, da ima več kot 60 % bolnikov zmanjšano mišično maso. Prehranski status bolnikov ni ustrezen, saj pri 37,5 % bolnikih obstaja tveganje za podhranjenost. Menimo, da bolniki potrebujejo natančno prehransko obravnavo že v začetni fazi Alzheimerjeve demence.
Keywords: Alzheimerjeva demenca, prehrana, prehranski status, hranila
Published in DKUM: 25.07.2018; Views: 1454; Downloads: 258
Full text (800,09 KB) |
3. Doživljanje in pogledi svojcev na bivanje dementnega starostnika v domski oskrbiBarbara Novak, 2018, undergraduate thesis Abstract: Izhodišče in namen: V Sloveniji število dementnih ljudi strmo narašča. Zelo pomembno je zgodnje prepoznavanje te bolezni, pri kateri so ključnega pomena svojci oziroma bližnji, ki skrbijo za starostnika. Starostniki s tako boleznijo potrebujejo pomoč pri življenjskih aktivnostih. Ko bolezen napreduje, se svojci težko odločijo za domsko nastanitev. Mnoge obdaja občutek jeze, žalosti, razočaranja in občutek krivde.
Raziskovalne metode: V zaključnem delu smo uporabili kvalitativno metodologijo raziskovanja. Podatke smo zbrali z delno strukturiranimi intervjuji devetih oseb, svojcev starostnikov z demenco, ki bivajo v domski oskrbi. Podatke smo obdelali po metodi vsebinske analize, oblikovali dva tematska sklopa in jih predstavili v narativni obliki.
Rezultati: Po analizi podatkov smo oblikovali dva tematska sklopa: Soočanje z boleznijo in Življenje v domu. Rezultati raziskave so pokazali, da je bilo svojcem sprva težko sprejeti odločitev glede domske oskrbe starostnikov z demenco, a so kasneje izrazili zadovoljstvo z oskrbo v domu.
Diskusija in zaključek: Doživljanja in pogledi svojcev na bivanje starostnika z demenco v domski oskrbi so precej pozitivna. Svojci so opazili, da starostnik z demenco dobi v domu vso potrebno oskrbo, ki jo potrebuje za nadaljnjo življenje. Ugotovili smo, da so v veliki večini svojci seznanjeni z društvi, katera jim omogočajo, da pridobijo nove informacije na področju demence, vendar se le teh svojci ne udeležujejo. Menimo, da bi morali zdravstveni delavci, ki so zaposleni na področju demence, posvetiti več pozornosti tudi svojcem in jih spodbuditi k sprejemanju in koriščenju podpore, ki jo društva nudijo.
Keywords: Demenca, starostnik, oslabelost, Alzheimerjeva bolezen, svojci.
Published in DKUM: 03.07.2018; Views: 1554; Downloads: 424
Full text (898,49 KB) |
4. OSKRBA DEMENTNEGA STAROSTNIKA Z ALZHEIMERJEVO BOLEZNIJO V DOMSKEM VARSTVU IN DOMAČEM OKOLJUKatarina Bukovšek, 2016, undergraduate thesis Abstract: Teoretična izhodišča: Demenca je kronična napredujoča možganska bolezen, ki prizadene višje možganske funkcije. Njena prevalenca je v stalnem naraščaju, ter je javnozdravstveni in družbeni problem. V diplomskem delu smo opisali demenco, Alzheimerjevo bolezen, zdravstveno nego dementnega starostnika v domačem okolju in domskem varstvu ter vlogo svojcev in negovalnega osebja pri oskrbi dementnega starostnika z Alzheimerjevo boleznijo. Namen diplomskega dela je predstaviti zdravstveno oskrbo dementnega starostnika ter na podlagi dveh študij primerov primerjati življenje dementnega starostnika z Alzheimerjevo boleznijo v domskem varstvu in v domačem okolju na podlagi konceptualnega modela Virginije Henderson.
Metodologija: Za izdelavo diplomskega dela smo uporabili kvalitativno metodologijo z deskriptivno metodo dela. Za izdelavo teoretičnega dela diplomskega dela smo preučili domačo in tujo literaturo. V empiričnem delu smo izvedli študiji primerov in uporabili tehniko intervjuja in opazovanja.
Razprava: Ugotovili smo, da potrebujeta obravnavana starostnika štiriindvajseturni nadzor in varovanje. Oba starostnika potrebujeta pomoč pri osebni higieni in prehranjevanju. Ugotavljamo, da so pri starostniku v domskem varstvu aktivnosti planirane vnaprej in potekajo skupinsko. Starostnik, ki živi v domačem okolju, ima individualno planirane aktivnosti, ki so odvisne od dejavnosti svojcev.
Sklep: Starostnikom z demenco je pomembno zagotoviti čim daljše bivanje v domačem okolju, v kolikor je to le mogoče, saj se tam najbolje znajdejo. Ob tem pa je zelo pomembno, da si svojci, ki negujejo in skrbijo za obolelega starostnika, vzamejo večkrat čas zase, saj lahko le tako preprečijo nastanek zdravstvenih težav pri svojcih. Če želimo starostniku zagotoviti kakovostno zdravstveno nego v domskem varstvu, mu to lahko zagotovimo le z dobrim sodelovanjem s svojci, saj le oni vedo, kaj je najboljše za njihovega svojca.
Keywords: Alzheimerjeva bolezen, demenca, starostnik, demenca doma, demenca v domskem varstvu, svojci
Published in DKUM: 11.11.2016; Views: 2649; Downloads: 411
Full text (973,69 KB) |
5. STARANJE IN DEMENCADejan Zgonjanin, 2016, undergraduate thesis Abstract: S pojmom staranje ali s tujko senescenca razumemo naraven fiziološki ustroj človeka, za katerega je značilno upadanje bioloških funkcij organizma. Staranje se začne z začetkom individualnega življenja s spočetjem. Potek staranja določata dva procesa in sicer: evolucijski, v katerem človek in vsa ostala živa bitja rastejo, se razvijajo in krepijo ter involucijski, ko živi organizem v celoti kvantitativno in kvalitativno peša in propade.
Staranje je več stopenjski proces z mnogimi spremembami, ki so lahko biološke ali fizične, psihične in socialne narave. Spremembe se kažejo predvsem na biološkem področju, v spremembah delovanja organizma, spremembe so prisotne na koži, laseh, nohtih, kosteh, mišicah, prebavilih, dihalih, srcu in ožilju, sečilih, na možgansko-živčnem sistemu, čutilih, na žlezah z notranjim izločanjem, imunskem sistemu ter na psihičnem in socialnem področju.
Demenco opredelimo kot upad spoznavnih zmožnosti na vseh področjih starostnikovega življenja. Predvsem gre tukaj za upad intelektualnih zmožnosti starostnika (motnje spominskih sposobnosti, upad sposobnosti govornega izražanja, nezmožnost uporabe telesnega motoričnega aparata in težave starostnika z zaznavanjem). Demenca je pomemben zdravstveni problem modernih razvitih družb, ker se zaradi podaljševanja življenjske dobe veča posledično tudi odstotek starejših prebivalcev.
Keywords: starostnik, starost, demenca, Alzheimerjeva bolezen, osnovne življenjske
aktivnosti, medicinska sestra
Published in DKUM: 19.10.2016; Views: 4248; Downloads: 1188
Full text (1,24 MB) |
6. POMEN ZNANJA O ALZHEIMERJEVI BOLEZNI ZA MOŽNE PREVENTIVNE UKREPEAndreja Kampuš, 2014, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo z naslovom Pomen znanja o Alzheimerjevi bolezni za možne preventivne ukrepe zajema danes vedno bolj aktualno in omenjano temo Alzheimerjeve bolezni. Alzheimerjeva bolezen v današnjem svetu postaja vse večji zdravstveni problem, ki je bil do sedaj bolj ali manj prezrt ali nepoznan. Gre za bolezen, ki prizadene predvsem starostnike in v splošni miselnosti nekako velja, da gre za normalno spremljevalko starosti.
V svojem diplomskem delu bom pisala o tem, koliko je ta koncept še sprejemljiv, zakaj se število bolnikov nenehno povečuje, kaj lahko posameznik stori, da bi preprečil oz. zmanjšal možnost nastanka te bolezni in kolikšna je vloga genetike. Raziskali bomo tudi, kakšen vpliv ima Alzheimerjeva bolezen na možgane, kakšen vpliv ima bolezen na kakovost življenja teh bolnikov, njihovih bližnjih ali svojcev, ter kako lahko posameznik in njegova družina s potrebnim znanjem vpliva na sobivanje z bolnikom obolelim z Alzheimerjevo boleznijo.
Diplomsko delo je zastavljeno teoretično. Nanašalo se bo na seznanjanje s preventivo, kako lahko preprečimo nastanek Alzheimerjeve bolezni. Naloga seznanja tudi z vplivom genetike. Moji stari starši so imeli Alzheimerjevo bolezen, ali to pomeni da jo bom imela tudi jaz? Prav tako so opisani znaki Alzheimerjeve bolezni in prepoznavanje le-teh. Poudarja pomen zgodnjega odkrivanja bolezni, vlogo svojcev pri takšnih bolnikih ter predvsem spodbuja zanimanje za boljše prepoznavanje Alzheimerjeve bolezni.
Keywords: Alzheimerjeva bolezen, preventiva, pomen pomoči svojcev, vpliv genetike, demenca
Published in DKUM: 15.07.2014; Views: 2307; Downloads: 543
Full text (884,25 KB) |
7. Pacient z demenco na oddelku za psihiatrijoPrimož Kukovič, 2009, undergraduate thesis Abstract: Demenca je proces upadanja duševnih funkcij - kot so razmišljanje, spomin in sklepanje - ki je tako huda, da moti opravljanje vsakodnevnih dejavnosti osebe. Dementia is not a disease itself, but rather a group of symptoms that are caused by various diseases or conditions.Demenca ni bolezen, temveč pojem za skupino simptomov, ki jih povzročajo različne bolezni ali drugi vzroki.
Veliko bolezni lahko povzroči demenco, a v večini državah je Alzheimerjeva bolezen še vedno najpogostejši povzročitelj demence in prizadene številne funkcije možganov, kar se odraža v nevropsihološki, psihiatrični in nevrološki simptomatiki. Vedenjski in psihiatrični simptomi Alzheimerjeve demence pa so tudi pogost vzrok nastanitve v negovalni ustanovi ali bolnišnici, saj se zelo zmanjša kakovost življenja pacientov.
Obstaja veliko metod oz. terapevtskih prijemov, ki jih vključujemo v obravnavo oseb z demenco. Zdravljenje vzrokov demence pogosto temelji na uporabi zdravil, lahko pa vključuje tudi nefarmakološke ukrepe. Pristop k oskrbi pacientov z demenco zahteva kompleksnost in skupno delo različnih strokovnjakov. Del multidisciplinarnega tima so tudi delavci v zdravstveni negi.
Spoznanje in razumevanje demence ter težav, ki jih bolezen prinaša, nam bo pomagalo vzpostaviti boljši odnos med pacientom, svojci in strokovnim osebjem.
Keywords: demenca, Alzheimerjeva bolezen, psihiatrija, multidisciplinarni tim, nefarmakološki ukrepi.
Published in DKUM: 15.07.2009; Views: 3867; Downloads: 941
Full text (456,96 KB) |
8. |
