| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 5 / 5
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Sprache und Stil im Werk von Alma M. Karlin
2023, scientific monograph

Abstract: Alma Maksimiliana Karlin (1889–1950) was born in Celje 130 years ago. Since the mid 1920s, she was considered an important world traveler and by the end of World War II Alma Karlin became a very popular and notable German writing author. The volume provides research findings on the linguistic and stylistic aspects as well as some others specific features of Karlin’s literary heritage. The papers are classified according to theoretical, methodological and empirical background and devided into three sections. The contributions in the first part discuss the possibilities of different ap-proaches to studing literary and aesthetic characteristics in Karlin’s select-ed works. Dejan Kos (Maribor) illustrates how Alma M. Karlin’s texts are characterized by an empathetic tendency to transcend the boundaries of her own world through aesthetics and spirituality. The discussion by Sylvia Brä-sel (Erfurt) shows that Karlin does not merely convey knowledge about the world and reflects on entertaining, foreign, and exotic, but also systematically re-presents herself. Alenka Jensterle-Doležal (Prague) describes the ways in which women’s roles and identities are constructed in the novel Svetlikanje v mraku. The analysis of style and language reveals that the author critically asseses woman’s life in a patriarchal society, while advocating racist judgments and prejudices of the time. The article by Melania Larisa Fabčič (Maribor) focuses on Karlin’s autobiography and her style, which is primarily constructed through reflection of emotions, recognized by the reader even when the text does not explicitly demonstrate them. The texts in the second part focus on different approaches of Alma M. Karlin’s textual style. Vida Jesenšek (Maribor) transparently presents the complexity of the author’s style. By implying linguistic, pragmatic and cognitive aspects, the research identifies the connections and mutual correlations between general principles of text’s structure, specific stylistic »meanings« and substantive textual aspects. Inge Pohl (Schwieberdingen) presents the first comprehensive linguistic analysis of the novel Windlichter des Todes, focusing on the archi-tectonic, structure and composition of literary characters and highlightening the function of the narrative perspective and the narrative structure. One of the most outstanding feautres of Alma M. Karlin’s literary texts is conveing emotions. In her research, Hana Bergerová (Ústí nad Labem) demonstrates that Karlin’s describes emotions in different, explicit and implicit, ways. The papers in the third part examine the creative use of language in Alma M. Karlin’s selected works. The reader notices linguistic creativity when rec-ognizing those linguistic meanings or devices in a text which seem unusual, unexpected, or deviating from expected. Urška Valenčič Arh (Ljubljana) studies the use of phraseological expressions in Der blaue Mond’s and compares the original to the Slovene translation. Alja Lipavic Oštir (Maribor) resarches travel texts with a particular emphasis on geographical names. Simona Štavbar (Ma-ribor) proceeds from the assumption that Karlin’s geobiographical texts contain evaluating statements which reinforce social prejudices. It is not surprising, therefore, that there are numerous euphemisms and dysphisms which Karlin uses to »indirectly« denote things, people, and events, concealing or empha-sizing certain judgments. Karlin’s creativity is also reflected in the effective use of word-formations. Inge Pohl (Schwieberdingen) studies neologisms in the novel Windlichter des Todes and describes the word-forming patterns used by Karlin to attract readers’ attention but which also demonstrate her exceptional knowledge of German. The volume offers a scholarly insight into a number of previously unexplored topics related to language and style of Alma M. Karlin’s literary works and outlines possibilities for further researches.
Keywords: Alma M. Karlin, language, style, literary and aesthetic characteristics, selected works
Published in DKUM: 21.12.2023; Views: 441; Downloads: 14
.pdf Full text (20,04 MB)
This document has many files! More...

2.
Literarni turizem na osnovi dediščine Alme Maksimilijane Karlin v občini Celje
Tanja Ojsteršek, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Kulturni turizem je zelo pomemben tako v svetovnem merilu kot tudi v Sloveniji. V občini Celje je kultura eden izmed glavnih motivov za obisk. Prav tako je tudi literarni turizem pomemben v svetovnem merilu med tem, ko v Sloveniji še ni razvit, kot bi lahko bil. V diplomskem delu smo najprej predstavili kulturni in literarni turizem. Ker je avtorica živela v Celju, smo predstavili občino Celje, njeno zgodovino, stanje turizma ter literarnega turizma. Nato smo predstavili življenje, delo, pomen in zapuščino Alme Maksimiljane Karlin. Predstavili smo tudi njeno vključenost v turistično ponudbo Celja. Da bi dobili boljši vpogled v stanje turizma, kulturnega turizma, literarnega turizma, vključenosti avtorice v turistično ponudbo ter avtorico, smo opravili intervjuje z različnimi deležniki. Skozi analizo smo ugotovili, da literarnega turizma v občini Celje načrtno še ne razvijajo ter da je avtorica v manjši meri vključena v turistično ponudbo. Na podlagi pridobljenih podatkov smo oblikovali nekaj smernic za razvoj literarnega turizma ter proizvodov na temo Alme Maksimiljane Karlin, ki bodo izboljšali njeno vključenost v turistično ponudbo ter pripomogli k povečanju prepoznavnosti.
Keywords: literarni turizem, kulturni turizem, občina Celje, Alma Maksimiljana Karlin
Published in DKUM: 04.12.2020; Views: 973; Downloads: 154
.pdf Full text (1,28 MB)

3.
Avtobiografskost v potopisih Alme M. Karlin
Pavlina Grošelj, 2019, master's thesis

Abstract: Pričujoče magistrsko delo prikazuje in analizira notranji svet svetovne popotnice in pisateljice Alme Maksimilijane Karlin. Ta je o svojem popotovanju napisala potopise z naslovi Samotno potovanje, Urok Južnega morja in Doživeti svet. Ob tem je bila izdana knjiga z naslovom Popotne skice, kjer so zbrani njeni prispevki, poslani celjskemu časopisu Cillier Zeitung v času njenih potovanj. Potovanje Alme M. Karlin je bilo polno preprek, ki so oblikovale pisateljičin duševni svet. Avtorica je v potopisnih prispevkih poudarjala predvsem lastna občutja, ki so bila ključna za magistrsko delo. Na podlagi njenih mnenj in komentarjev smo si lahko ustvarili sliko njene osebnosti in sliko njenega odnosa do različnih tematik. Tematike, obravnavane v magistrskem delu, se pojavljajo v vseh njenih delih ter razkrivajo njen odnos do sebe in notranjih bojev, s katerimi se je spopadala na svoji poti. Razkrivajo tudi, kaj je nadvse ljubila, čemu se je odrekla, kaj je prezirala in kaj sovražila. Pomemben je njen odnos do spola, materinstva, družine in moških, s katerimi je imela zelo slabe izkušnje. Med pomembnejšimi so zagotovo njeni odnosi do potovanja, izobraževanja in umetnosti, tujine, tujcev in tuje kulture ter seveda do njene domovine, Evropejcev in Evrope. Zanimiv je tudi pisateljičin odnos do religije, ki se je spreminjal glede na njeno duševno stanje. Obravnave je deležen tudi odnos do vojne in politike, ki pride do izraza le ob posebnih trenutkih. Delo je vsekakor prikaz zanimivega potovanja po svetu, pisateljičine osebnosti in njenih skritih želja, upov, razočaranj ter njene osebne tragedije.
Keywords: Alma Maksimilijana Karlin, Samotno potovanje, Urok Južnega morja, Doživeti svet, Popotne skice, potopisi, avtobiografskost v potopisih
Published in DKUM: 11.12.2019; Views: 1434; Downloads: 248
.pdf Full text (1,39 MB)

4.
JAVNI SPOMENIKI V CELJU PO LETU 1991
Nuša Koritnik, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo z umetnostnozgodovinskega vidika obravnava javne spomenike v Celju, ki so bili postavljeni po letu 1991. Za pojasnitev teme je predstavljeno samo mesto Celje in njegova zgodovina, razloženo je tudi kiparstvo v izbranem obdobju, definiran je pojem javnega spomenika. Predstavljeni so štirje spomeniki: spomenik Antonu Martinu Slomšku (delo kiparke Karle Bulovec Mrak), ki se nahaja na Slomškovem trgu, obeležje slovenske osamosvojitve, ki ga je izdelal Franc Purg in se nahaja na Trgu svobode poleg Savinškovega spomenika NOB, spomenik Almi Karlin, ki je bil postavljen na Krekovem trgu, trenutno pa je zaradi obnovitvenih del trga deponiran ter spomenik Josipu Pelikanu na Trgu Celjskih knezov. Avtor slednjih dveh je kipar Vasilije Četković. Spomeniki so popisani, opisani, navedena je njihova lokacija, predstavljene so upodobljene osebe oziroma dogodki, prav tako tudi avtorji obravnavanih spomenikov. Spomeniki so razvrščeni kronološko, za boljšo vizualizacijo je dodano tudi slikovno gradivo. Diplomsko delo se dotakne tudi vprašanja kvalitete spomenikov in odzivov publike na postavitev teh del.
Keywords: javni spomenik, Anton Martin Slomšek, osamosvojitev Slovenije, Alma Karlin, Josip Pelikan, kiparstvo
Published in DKUM: 11.09.2013; Views: 4514; Downloads: 400
.pdf Full text (3,01 MB)

5.
Stereotipi v literaturi Alme M. Karlin
Katja Ramšak, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Že od nekdaj se od neznanega, tujega, tistega kar nam ni blizu, radi oddaljimo. S tem ostajamo nevedni, svojo nevednost nadomeščamo z lastnimi predstavami, ideologijami časa, svojimi ali vsiljenimi željami in pričakovanji. Lahko pa s priznavanjem drugačnosti rušimo stereotipne predstave, ki nastajajo s pomočjo množične "reprodukcije" in so odraz "okusa", naravnanosti trenutnega zgodovinskega trenutka. Zato stereotipi povedo več o tistem, ki jih izreka, kot o tistem, ki so mu namenjeni. Ker je bila Alma M. Karlin svetovna popotnica, ki je v začetku 20. stoletja prepotovala domala cel svet in je snov s potovanja med drugim uporabila v potpisih in kratki prozi, se je na poti srečevala s pripadniki različnih ras, kultur in verovanj. Idealno področje za stereotipe, saj se le-ti v njeni literaturi, ki sem jo analizirala, vrstijo eden za drugim. Karlinova nikakor ni ostajala nepristranska, ko je pisala o tujih ljudeh, njihovem telesnem izgledu in značaju, njihovih različnih področjih kulture ter o njihovi religiji, vendar je brez izjeme s kritično noto ošvrknila tudi pripadnike "svoje" rase. Še toliko manj je lahko ostala nepristranska, saj je vsakovrstno drugačnost (večkrat tisto z negativnim predznakom) občutila na lastni koži. Šlo je za trk dveh tujih svetov, tujih kultur, pogledov na svet: Almin svet z drugimi svetovi. Njen je bil zaznamovan z zgodovinskim trenutkom in z edinstvenim osebnim doživetjem, zato je tudi ne smemo prestrogo kritizirati, ko z negativnim, slabšalnim, včasih že rasističnim predznakom piše o drugih. Vse to omili njen stil pisanja; izstopajoča sta ironično distanciranje in črni humor, ki popotnico rešujeta še iz tako obupnih situacij kulturnih nesporazumov, šokov in nenazadnje novih spoznanj, ki rušijo stereotipne predstave s priznavanjem drugačnosti.
Keywords: Alma M. Karlin, potopis, kratka proza, stereotipi v literaturi.
Published in DKUM: 22.08.2009; Views: 5476; Downloads: 1139
.pdf Full text (527,60 KB)

Search done in 0.19 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica