1. Ukrepi za izboljšanje položaja mladih na trgu delaSimona Peklaj, 2021, undergraduate thesis Abstract: Stopnja brezposelnosti mladih v Sloveniji je po podatkih Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljevanju ZRSZ) še vedno višja od stopnje brezposelnosti vseh starostnih skupin. V diplomskem delu smo predstavili in raziskali področje aktivnih ukrepov za izboljšanje položaja mladih na trgu dela.
Raziskovalni del naloge je usmerjen v analizo ukrepa Usposabljanje na delovnem mestu – mladi (v nadaljevanju UDM – mladi), v ljubljanski regiji, ki ga izvaja ZRSZ. Z analizo smo raziskovali smiselnost tega ukrepa ter ugotavljali kolikšen odstotek vseh brezposelnih mladih se vključi v ta ukrep in kolikšen odstotek se jih po tem usposabljanju zaposli. Ugotovili smo, da je bilo med mladimi v UDM – mladi Urada za delo (v nadaljevanju UD) Ljubljana v vseh letih od 2013 do 2018 vključenih več oseb ženskega spola; da so vključeni pretežno brezposelni mladi, stari od 25 do 29 let ter da je bilo v vseh preučevanih letih, torej od 2013 do 2018, vključenih v programe usposabljanja med mladimi največ takšnih s srednjo strokovno in srednjo splošno izobrazbo. Trajanje brezposelnosti ob vključitvi v program UDM - mladi se je po letu 2013 začelo daljšati. Podatki kažejo, da je bilo v vseh proučevanih letih največ mladih brezposelnih, ki so bili vključeni v UDM – mladi UD Ljubljana, vključenih v splošne izobraževalne aktivnosti ter v področje Poslovne in Upravne vede. Izjema je leto 2017, kjer je bilo na drugem mestu največ vključenih v področje Družbene vede. Uspešnost in učinkovitost vseh ukrepov, namenjenih spodbujanju in pospeševanju zaposlovanja mladih, je treba redno spremljati ter iskati šibke točke za izboljšave
Keywords: mladi, trg dela, brezposelnost, aktivna politika zaposlovanja
Published in DKUM: 07.06.2021; Views: 1156; Downloads: 143
 Full text (1,08 MB) |
2. Učinkovitost aktivnih politik zaposlovanja v nekaterih evropskih državahBrina Kos, 2020, undergraduate thesis Abstract: S problematiko brezposelnosti se sooča praktično vsaka država. Pojav, ki označuje ekonomsko-socialno stanje, ko je posameznik zmožen za delo, a ga ne more dobiti, ima posledice na družbo in posameznika, ki so lahko tako ekonomske kot socialne narave. Namen dela diplomskega projekta je predstaviti, kako različne evropske države posegajo na trg dela in tako uravnavajo njegovo delovaje z namenom vzdrževanja visoke stopnje zaposlenosti in zmanjšanja stopnje brezposelnosti. V drugem in tretjem poglavju dela so opisani pojmi trga delovne sile, brezposelnosti in aktivne politike zaposlovanja (APZ). Četrto poglavje je namenjeno predstavitvi trgov delovne sile določenih evropskih držav ter ukrepom in programom APZ, ki se jih določene države poslužujejo. Zaradi precej velikih razlik med stopnjami zaposlenosti in brezposelnosti so bile ciljne države dela diplomskega projekta Slovenija, Češka, Grčija, Nizozemska in Španija. Na podlagi naše raziskave smo ugotovili, da so bile vse analizirane države uspešne z vidika kriterijev povečanja stopnje zaposlenosti in zmanjšanja stopnje brezposelnosti s pomočjo ukrepov in programov politike zaposlovanja.
Keywords: trg delovne sile, brezposelnost, aktivna politika zaposlovanja, ukrepi aktivne politike zaposlovanja
Published in DKUM: 02.12.2020; Views: 1270; Downloads: 107
Full text (1,08 MB) |
3. Primerjava brezposelnosti mladih v Sloveniji, na Madžarskem in ČeškemLea Žižek, 2018, undergraduate thesis Abstract: V življenju vsakega posameznika mladost predstavlja najbolj dinamično obdobje, saj se takrat mladi srečujejo z različnimi prehodi med statusi, situacijami, stopnjami in vrstami izobraževanja ter v stanje zaposlenosti ali brezposelnosti. Slednja predstavlja velik problem, saj je število tistih, ki se vključujejo v izobraževanje, še vedno zelo visoko. Težava se nato pojavi na trgu dela, ki pa takšnega obsega ni sposoben posrkati. V delu diplomskega projekta primerjamo brezposelnost mladih glede na različne dejavnike med Slovenijo, Madžarsko in Češko, pri čemer pridemo do ugotovitve, da ima naša država v primerjavi z ostalima dvema najvišjo stopnjo brezposelnosti mladih, poleg tega pa tudi stopnjo dolgotrajne brezposelnosti mladih. V zadnjih dveh poglavjih smo ugotovili, da se v Sloveniji število vpisov dijakov in študentov zmanjšuje. Izvedeli smo tudi, da imajo delodajalci težave pri iskanju kadra pri določenih poklicih. Glavni razlogi za brezposelnost mladih pa so pomanjkanje delovnih izkušenj, veščin iskanja zaposlitve in neskladje med ponudbo in povpraševanjem na trgih dela. Se pa za odpravljanje teh vzrokov v Sloveniji dobro skrbi, saj imajo mladi na razpolago več kot 10 programov za pomoč pri iskanju zaposlitve in zaposlovanju.
Keywords: brezposelnost, mladi, stopnja brezposelnosti mladih, izobraževanje, aktivna politika zaposlovanja
Published in DKUM: 16.11.2018; Views: 1688; Downloads: 186
Full text (554,50 KB) |
4. Javna delaTamara Lovrec, 2017, undergraduate thesis Abstract: Javna dela so poseben program v okviru ukrepa kreiranja delovnih mest, ki je eden izmed zakonsko določenih ukrepov aktivne politike zaposlovanja. Namenjena so aktiviranju dolgotrajno brezposelnih oseb, ki so več kot eno leto neprekinjeno prijavljene v evidenci brezposelnih oseb, njihovi socialni vključenosti, ohranitvi ali razvoju delovnih sposobnosti ter spodbujanju razvoja novih delovnih mest. Programe izvajajo neprofitni delodajalci. Osebe, ki so vključene v program javnih del imajo zagotovljeno plačo, povrnjene stroške prehrane med delom in potne stroške, letni dopust in regres za letni dopust, spodbudo in podporo mentorja ter usposabljanje za opravljanje dela. Pogodba o zaposlitvi zaradi opravljanja javnih del je urejena Zakonu o delovnih razmerjih, njene posebnosti pa so urejene v Zakonu o urejanju trga dela, financiranje javnih del je podrobneje določeno v Pravilniku o izboru in sofinanciranju programov javnih del.
Keywords: javna dela, aktivna politika zaposlovanja, financiranje javnih del, udeleženci javnih del, javna dela na Irskem
Published in DKUM: 16.08.2017; Views: 1532; Downloads: 113
Full text (1,01 MB) |
5. PROBLEMATIKA BREZPOSELNOSTI V SLOVENIJI V ČASU GOSPODARSKE KRIZEPetar Jovanović, 2016, bachelor thesis/paper Abstract: Pojav brezposelnosti je neločljiv sestavni del sodobnih družb. Je del kapitalistične družbe in se ji na žalost ni moč izogniti. Predstavlja velik problem, ki se nanaša tako na posameznike kot na celotno družbo. Za majhne ekonomske prostore, med katere sodi tudi Republika Slovenija, velja, da so zelo občutljivi na najrazličnejše spremembe, ki imajo za njih močan in tudi dolgoročen vpliv na gospodarstvo v celoti.
V teoretičnem delu diplomskega dela smo najprej opisali trg dela in brezposelnost. V nadaljevanju smo predstavili merjenje brezposelnosti, vzroke in posledice brezposelnosti. V zaključnem delu teoretičnega dela smo prikazali aktivno politiko zaposlovanja, ki s svojimi ukrepi bistveno vpliva na reševanje brezposelnosti.
V empiričnem delu diplomskega dela smo s pomočjo anketnega vprašalnika izvedli raziskavo, s katero smo ugotavljali kje brezposelni vidijo razloge za sedanji položaj, ki ga spremlja brezposelnost, kako brezposelni doživljajo lastno brezposelnost in kako si brezposelni prizadevajo, da bi spremenili in izboljšali svoj položaj. Ugotovili smo, da brezposelnost najbolj vpliva na finančno neodvisnost, samospoštovanje, brezposelni ljudje imajo težave z nespečnostjo, utrujenostjo ipd.
Keywords: brezposelnost, gospodarska kriza, trg dela, aktivna politika zaposlovanja
Published in DKUM: 13.10.2016; Views: 1548; Downloads: 188
Full text (615,42 KB) |
6. PRIMERJAVA BREZPOSELNOSTI MED OSREDNJOSLOVENSKO IN PODRAVSKO REGIJOMaja Špendal, 2016, bachelor thesis/paper Abstract: V Sloveniji je brezposelnost pereč problem. V tej diplomski nalogi smo primerjali brezposelnost med največjima slovenskima regijama: Osrednjeslovensko in Podravsko.
V teoretičnem delu smo opredelili definicije pojmov, povezanih z brezposelnostjo. Predstavili smo nabor ukrepov aktivne politike zaposlovanja, ki jih Vlada Republike Slovenije sprejema z namenom, da bi povečala zaposlenost, zaposljivost in zmanjšala brezposelnost.
V empiričnem delu diplome naloge smo primerjali Osrednjeslovensko in Podravsko regijo ter raven brezposelnosti v obeh regijah v obdobju od 2005 do 2016. Prav tako smo primerjali število brezposelnih, vključenih v izvajanje različnih ukrepov aktivne politike zaposlovanja.
Te primerjave so nam pomagale pri izvedbi raziskave, s katero smo odgovorili na dve raziskovalni vprašanji, v katerih smo primerjali število in delež brezposelnih v obeh regijah zaradi stečajev in presežnih delavcev ter vključenost brezposelnih v ukrepe aktivne politike zaposlovanja. Ugotovili smo, da je delež brezposelnih od vseh brezposelnih, ki so izgubili zaposlitev zaradi stečaja ali so bili določeni kot presežni delavci, večji v Osrednjeslovenski regiji, kar je bilo v nasprotju z našim pričakovanjem. Potrdili pa smo utemeljeno domnevo, da je delež brezposelnih oseb, vključenih v ukrepe aktivne politike zaposlovanja, pomembno večji v Podravski regiji.
Keywords: brezposelnost, Osrednjeslovenska regija, Podravska regija, aktivna politika zaposlovanja
Published in DKUM: 11.10.2016; Views: 1089; Downloads: 79
Full text (880,02 KB) |
7. BREZPOSELNOST IN JAVNA DELA V OBČINI KOČEVJERebeka Jambrovič, 2016, bachelor thesis/paper Abstract: Medtem ko se je na ravni države stopnja brezposelnosti v zadnjem letu umirila, so razmere na trgu dela v občini Kočevje povsem drugačne. Stopnja brezposelnosti je visoko nad slovenskim povprečjem, brezposelni pa se vse pogosteje vključujejo v enega izmed ukrepov aktivne politike zaposlovanja, programe javnih del.
V diplomskem delu smo ugotavljali, kako pogosto se brezposelni vključujejo v javna dela ter ali le-ta vplivajo na zmanjševanje brezposelnosti. Na podlagi uradnih, javno dostopnih podatkov smo pridobili dokaj celovite informacije o obsegu in strukturi udeležencev javnih del, kot dopolnitev pri osvetlitvi problema pa smo z metodo intervjuja predstavili nekatera mnenja oz. stališča s strani predstavnika OS Ljubljana, izvajalca javnih del v občini Kočevje - ter udeležencev.
Izvajanje javnih del se je za občino Kočevje izkazalo za zelo pomembno. Glede na stanje na trgu dela pa je najverjetneje pričakovati, da bodo javna dela tudi v prihodnje usmerjena v reševanje brezposelnosti.
Keywords: Občina Kočevje, Brezposelnot, Aktivna politika zaposlovanja, Javna dela
Published in DKUM: 11.10.2016; Views: 1881; Downloads: 164
Full text (1,32 MB) |
8. USPOSABLJANJE NA DELOVNEM MESTU KOT PROGRAM AKTIVNE POLITIKE ZAPOSLOVANJ NA OBMOČJU PTUJAMarjetka Carli, 2016, bachelor thesis/paper Abstract: Od osamosvojitve Slovenije se soočamo s povečano negotovostjo na trgu dela. Obseg brezposelnosti je v tem obdobju kazal močan trend rasti, a tudi upadanja, vendar se je po začetku gospodarske krize po letu 2009 brezposelnost ponovno močno povečala. Propadle so številne panoge, ki so v preteklosti zaposlovale veliko število ljudi. Čeprav je na eni strani veliko število registrirano brezposelnih oseb, na drugi strani kljub temu številni delodajalci ne najdejo dovolj oseb, ki bi ustrezale njihovim pričakovanjem. Slovenija je – po vzoru številnih razvitih držav – prevzela in razvijala številne programe aktivne politike zaposlovanja.
V teoretičnem delu prikazujemo predvsem razmere na trgu dela v Sloveniji, vrste brezposelnosti in njihove posledice. Skladno s tematiko diplomskega dela posebej obravnavamo ukrepe aktivne politike zaposlovanja in programa usposabljanja na delovnem mestu. Analiziramo empirične podatke o brezposelnosti in izvajanju programa Usposabljanje na delovnem mestu na ravni države in na Območni službi Ptuj, in sicer od leta 2006 do 2014. Preizkušamo veljavnost treh hipotez, posebej se osredotočimo na razlike pred gospodarsko krizo in v času krize ter na izhode v zaposlitev iz programa Usposabljanje na delovnem mestu.
Keywords: • Trg dela
• Brezposelnost
• Aktivna politika zaposlovanja
• Usposabljanje na delovnem mestu
Published in DKUM: 10.10.2016; Views: 1282; Downloads: 111
Full text (1,56 MB) |
9. Analiza javnih del v Savinjski in Pomurski regijiMateja Gojzdnik, 2016, bachelor thesis/paper Abstract: V Sloveniji ima program javnih del v okviru aktivne politike zaposlovanja že kar dolgo tradicijo, saj poteka od leta 1990. Javna dela omogočajo zaposlitev, socialno varnost, nova znanja, delovne izkušnje, vključenost v delovno okolje in širjenje socialne mreže. Javna dela prispevajo k dvigu kakovosti življenja in k razvoju novih delovnih mest.
V teoretičnem delu predstavljamo pojav in probleme brezposelnosti ter posebej program javnih del kot ukrep, s katerim država posega na trg dela. V empiričnem oziroma raziskovalnem delu pa podrobno analiziramo javna dela v Savinjski in Pomurski regiji, in sicer za obdobje od leta 2007 do 2013.
Preizkusili smo veljavnost dveh hipotez in obrazložili rezultate. Diplomsko delo zaključujemo z nekaj predlogi za izboljšanje stanja na tem področju.
Keywords: Javna dela, Zaposlovanje, Brezposelnost, Aktivna politika zaposlovanja, Savinjska regija, Pomurska regija
Published in DKUM: 10.10.2016; Views: 983; Downloads: 76
Full text (1,06 MB) |
10. UČINKI JAVNIH DEL V JAVNIH ZAVODIH V LITIJIAlen Kraševec, 2016, bachelor thesis/paper Abstract: Zaposlovanje v okviru ukrepa javnih del zaposlitev omejuje na največ eno leto, hkrati pa Zakon o urejanju trga dela po preteku javnega dela onemogoča redno zaposlitev. Delodajalci se tako srečujejo z visoko fluktuacijo, delavci pa z nižjo motivacijo in negotovostjo. V diplomskem delu na osnovi raziskave zadovoljstva delodajalcev in delojemalcev oblikujemo predloge za izboljšave. Z raziskavo ugotavljamo, da so glavni problem časovna omejitev trajanja zaposlitve v okviru javnih del, zahteva po sofinanciranju zaposlitve s strani delodajalca ter kriteriji delavcev, ki jih je v okviru javnih del mogoče zaposliti. Delodajalci opozarjajo, da večji del trajanja zaposlitve javne delavce le usposabljajo ter da program prinaša prevelike obremenitve z vidika njihovih sredstev in virov. Na osnovi teh ugotovitev podajamo dva predloga izboljšav. Prvi predlog zajema take prilagoditve letnih programov zavodov, da bi vanje javne delavce lahko vključevali z manj usposabljanja. Drugi predlog zajema programe usposabljanja in programe prostovoljstva, v katere bi zavodi lahko povabili potencialne kandidate za javna dela ter jih tako usposobili že pred nastopom zaposlitve v okviru javnega dela. Tako delavci kot delodajalci bi lahko na ta način doprinesli k zmanjšanju posledic obstoječih omejitev, ki jim predstavljajo glavne težave.
Keywords: Javna dela, aktivna politika zaposlovanja, raziskava zadovoljstva.
Published in DKUM: 06.10.2016; Views: 1556; Downloads: 93
Full text (944,04 KB) |
