Search the digital library catalog

Abstract: Eden izmed glavnih problemov, s katerim se srečuje vsako gospodarstvo, je brezposelnost, ki je v zadnjih letih postala zelo visoka, zlasti pri mladih. Pred svetovno finančno krizo je bila stopnja brezposelnosti v Sloveniji in na Hrvaškem relativno nizka, med krizo pa je začela naraščati. V diplomskem projektu smo posebej za tri proučevane države, tj. Slovenijo, Hrvaško in Nemčijo, skušali razložiti vzroke brezposelnosti in njeno spreminjanje, razlike glede na spol, izobrazbo ter starost (osredotočili smo se predvsem na mlajše). Ugotovili smo, da je stopnja brezposelnosti na Hrvaškem relativno večji problem kot v drugih analiziranih državah. Razloge za to lahko pripišemo pomanjkanju učinkovitih gospodarskih reform in v politiki trga dela. V Sloveniji je bila stopnja brezposelnosti nizka do leta 2008, po letu 2009 se je iz leta v leto zviševala in v letu 2013 dosegla najvišjo stopnjo v obdobju proučevanja (tj. med letoma 2002 in 2015). Po letu 2009 je stopnja brezposelnosti rasla v Sloveniji in na Hrvaškem, medtem ko se je v Nemčiji zniževala. Najnižja stopnja brezposelnosti v Nemčiji je bila zabeležena leta 2015, ko se je prav tako znižala stopnja brezposelnosti v Sloveniji in na Hrvaškem, a je bila v slednjih vseeno med višjimi v proučevanem obdobju. V nalogi analiziramo ukrepe aktivne politike trga dela v obravnavanih državah. Nemčija je začela v letu 2003 uveljavljati Hartzovo reformo, ki je temeljila na štirih korakih. Prvi korak je bil povečanje učinkovitosti trga dela. Naslednje leto je začela z drugim in tretjim korakom, pri čemer je šlo za aktiviranje prebivalstva ter aktivno zaposlovanje. Četrti korak je bil zniževanje socialne pomoči in nadomestila za brezposelnost, s katerim je začela leta 2005. V Sloveniji in na Hrvaškem so bile od leta 2007 izvedene različne reforme, katerih namen je bilo zmanjšati stopnjo brezposelnosti, a se niso izkazale kot najbolj uspešne. Iz tega razloga je Evropska komisija od Slovenije in Hrvaške zahtevala, da izboljšata ukrepe aktivne politike zaposlovanja. Prav tako sta morali v letu 2012 Evropski komisiji predstaviti programe aktivne politike zaposlovanja. Ukrepi so bili osredotočeni na ponovno aktiviranje brezposelnih in večjo integracijo nezaposlenih na trgu dela. Hartzova reforma se je v Nemčiji pokazala za zelo učinkovito, saj se je od leta 2005 stopnja brezposelnosti začela počasi zniževati in tudi svetovna finančna kriza ni imela velikega vpliva na nemško gospodarstvo. V Sloveniji in na Hrvaškem žal ni bilo tako. V raziskavi, ki je bila predmet tega dela, smo proučevali štiri hipoteze. Hipotezo H1, ki pravi, da je stopnja brezposelnosti med obravnavanimi državami največja na Hrvaškem, smo z analizo pridobljenih podatkov potrdili. Tudi hipotezo H2, ki trdi, da so najbolj neugodna razmerja v stopnji brezposelnosti glede na spol na Hrvaškem, smo na osnovi empiričnih podatkov potrdili. Hipotezo H3, ki pravi, da je stopnja brezposelnosti po letu 2008 naraščala hitreje v Sloveniji in na Hrvaškem, smo potrdili na podlagi empiričnega raziskovanja, kjer smo medsebojno primerjali stopnjo brezposelnosti od leta 2002 do leta 2015. Prav tako smo potrdili hipotezo H4, da se je Hartzova reforma v Nemčiji izkazala za zelo uspešno.
Keywords: brezposelnost, vrste brezposelnosti, aktivna politika trga dela, Hartzova reforma.
Published in DKUM: 27.11.2017; Views: 1843; Downloads: 342
Full text (2,70 MB)