| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 9 / 9
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
NAČELA DELOVANJA IN VLOGA SVETOVNE TRGOVINSKE ORGANIZACIJE V SVETOVNEM GOSPODARSTVU
Maja Štern, 2010, final seminar paper

Abstract: Vsaka vojna pušča za seboj katastrofalne posledice in II. svetovna vojna ni bila izjema. Svetovni mir je bil porušen in uničeno je bilo globalno gospodarstvo. Potrebno je bilo ponovno vzpostaviti pravični trgovinski sistem, ki bi okrepil gospodarstva po celem svetu, prav tako pa bi zagotavljal, da mednarodni mir po II. svetovni vojni ne bi bil ogrožen s trgovinskimi vojnami, v katera so gospodarstva zahajala med samo drugo svetovno vojno. Zagotavljanje mednarodnega miru je tako eden temeljnih dejavnikov svetovne trgovinske organizacije in hkrati vzrok za njen nastanek. Sčasoma pa je začel pomen Svetovne trgovinske organizacije naraščati in dobivati pomembnejši obseg. Njena naloga ni bila samo zagotavljati po vojni porušen mir, skrbeti je začela za multilateralna pravila, po katerih narodi trgujejo, omogoča svobodnejše trgovanje in liberalizacijo, skrbi za reševanje sporov, predvsem pa je forum za multilateralna medvladna pogajanja za zniževanje ovir v trgovini. Tako je po samem koncu II. svetovne vojne stekla akcija za ustanovitev ITO (International Trade Organization), vendar slednja ni bila ustanovljena zaradi nasprotujočih stališč o tem, kakšna naj bi bila njena moč. Druga rešitev, ki bi prispevala k večji liberalizaciji mednarodne trgovine, je tako bil sporazum o carinah in trgovini — GATT, ki je pričel veljati leta 1948. Nastanek GATT-a hkrati pomeni pričetek večje liberalizacije mednarodne trgovine. Svetovna trgovinska organizacija je leta 1995 prevzela poslanstvo GATT-a in še danes, 15 let po svoji ustanovitvi, deluje v vsej svoji moči, zaradi vpliva, ki ga ima na gospodarstva vseh držav članic, in držav, ki še niso včlanjene v multilateralni sistem. Globalizacija je povzročila vzpostavitev mednarodnega trga, hkrati pa tudi pomeni nastanek različnih gospodarskih interesov, ki zahtevajo vedno večjo pozornost in nadzor. Svetovna trgovinska organizacija ima sposobnost slediti spremembam v celotnem gospodarstvu ter si prizadeva za mednarodno harmonizacijo narodov. Svetovno trgovinsko organizacijo čakajo v prihodnosti težki izzivi, ki jih bo morala preudarno premostiti, saj je na kocki stabilnost mednarodnega ekonomskega/političnega sistema in vsaka nepremišljena napaka lahko celo vodi do mednarodnega spora. Vsaka napačna kalkulacija lahko pripelje do zelo nevarnih razmer, ki lahko omaja globalno gospodarstvo. Svetovna trgovinska organizacija in druge organizacije imajo v rokah sposobnost povezati vse sile v skupno sodelovanje in tako narediti svet boljši in pravičnejši, kajti le združeni bomo dosegli mednarodni politični in varnostni sistem, ki bo ključno ogrodje, znotraj katerega bo mednarodno gospodarstvo uspešno delovalo.
Keywords: Urugvajski krog pogajanj, Doha  razvojna agenda, Svetovna trgovinska organizacija, Splošni carinski in trgovinski sporazum (GATT), Sporazum o storitvah (GATS), Sporazum o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine (TRIPs)
Published: 07.11.2011; Views: 1797; Downloads: 217
.pdf Full text (399,82 KB)

2.
VIRI FINANCIRANJA IZ SKLADOV EVROPSKE UNIJE
Klavdija Dervarič, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Cilj EU je postati ena najbolj uspešnih gospodarskih velesil. Na tej poti pa jo ovirajo predvsem nove članice, ki so gospodarsko slabše razvite. To velja predvsem po njeni največji širitvi leta 2004, ko je del EU postala tudi Slovenija. Da bi te razlike odpravila, je EU ustanovila kohezijsko politiko, ki pomaga najmanj razvitim državam in regijam, da bi dosegle razvitost Skupnosti. To dosega s pomočjo strukturnih skladov, ki so namenjeni spodbujanju ekonomske in socialne kohezije, izboljšanju in povečanju zaposlovanja v EU, pomoč kmetijstvu in usmerjanju ribištva. Poleg strukturnih skladov je še Kohezijski sklad, ki deluje na področju okolja in prometnih omrežij. Kohezijska politika nudi osrednjo razvojno priložnost, da se države (tudi Slovenija) približajo gospodarski razvitosti Skupnosti. Empirična raziskava, ki je potekala v sklopu tega diplomskega dela, je pokazala, da je velik del anketirancev seznanjenih s tem, da EU dodeljuje sredstva za sofinanciranje projektov. Kar 68 odstotkov anketirancev je mnenja, da Slovenija pri tem ni najbolj uspešna. Čeprav je Slovenija neto prejemnica sredstev iz proračuna EU, to ni zadosten pokazatelj uspešnosti črpanja sredstev. V prihodnje se mora Slovenija bolj potruditi, da bi učinkoviteje črpala ta sredstva, predvsem na področju administrativne absorpcijske sposobnosti. Za zagotavljanje boljše administrativne absorpcijske sposobnosti in posledično z boljšim črpanjem sredstev bo dosežen gospodarski razvoj in večja blaginja državljanov.
Keywords: EU, proračun, strukturna politika, strukturni skladi, Kohezijski sklad, Agenda 2000, finančna perspektiva 2007-2013, absorpcijska sposobnost.
Published: 03.05.2011; Views: 1442; Downloads: 216
.pdf Full text (685,30 KB)

3.
Sustainable consumption at University of Maribor
Rebeka Kovačič Lukman, Peter Glavič, 2006, published scientific conference contribution

Keywords: sustainable development, sustainable consumption, water consumption, Agenda 21
Published: 31.05.2012; Views: 1121; Downloads: 25
URL Link to full text

4.
POSTAVITEV ŠIROKOPASOVNEGA OMREŽJA V MESTU LENDAVA
Boris Šajnović, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Širokopasovno omrežje je omrežje, ki je del našega vsakdanjika že vrsto let in se pojavlja v skoraj vseh kotičkih na svetu. Širokopasovno omrežje ponuja številne prednosti, zato je ključnega pomena pri tehnološkem in gospodarskem napredku človeštva. Zaradi velikega števila uporabnikov in vse večjih potreb po izboljšanju širokopasovnih omrežij je to področje tehnologije, ki je in bo eno izmed glavnih tehniških kot tudi finančnih investicij v naslednjih letih. Problem, ki sili v investicije, je širokopasovna nepovezanost in zastarela tehnologija. Če se v našem razmišljanju omejimo na področje Evropske unije, ugotovimo, da je velik odstotek omrežij na tehnologiji, ki s svojo trenutno širokopasovno ponudbo ne zadostuje potrebam pasovne širine. Najbolj pogosta in najcenejša rešitev se pojavlja v optični tehnologiji, ki omogoča ogromne pasovne širine. Da bi se ta problem rešil, bo potrebno, odvisno od primera, obstoječe omrežje nadgraditi ali pa ga ustrezno izgraditi. V diplomski nalogi je zajeta predstavitev Digitalne agende Evropske komisije, strategija razvoja Republike Slovenije, natančen opis širokopasovne tehnologije in njeno delovanje ter pomen nadgradnje obstoječe infrastrukture na ustrezno pasovno širino. Razloženo je, da se izgradnja širokopasovnega omrežja smatra kot projekt, ki je izrednega strateškega pomena za lokalno okolje. Prikazan je načrt izgradnje širokopasovnega omrežja, ki dovoljuje širitev tudi na druge lokacije, priključitev nove infrastrukture na obstoječe omrežje in postopek prilagoditve novi tehnologiji.
Keywords: Širokopasovno omrežje, optično omrežje, projekt, Digitalna agenda, stroški
Published: 25.09.2013; Views: 1113; Downloads: 122
.pdf Full text (6,10 MB)

5.
Zelene površine kot dejavnik kvalitete okolja v Mariboru
Ana Vovk Korže, Vesna Blažeka, 2006, review article

Abstract: V prispevku so prikazani tipi zelenih površin v Mariboru in njihove funkcije. Uradne klasifikacije tipov zelenih površin so številne. Prav tako imajo zelene površine v mestih mnoge funkcije. Namen prispevka je prikazati stanje zelenih površin v mestu in njihovo varovanje. Žal je biotska raznovrstnost v mestih premalo varovana.
Keywords: biodiverziteta, zelene površine, lokalna agenda, mesto, Maribor
Published: 21.12.2015; Views: 867; Downloads: 115
.pdf Full text (1,13 MB)
This document has many files! More...

6.
Pot Slovenije v Evropsko unijo
Tanja Urgl, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo z naslovom Pot Slovenije v Evropsko unijo predstavlja ključne dogodke, ki so zaznamovali čas pred samim vstopom Slovenije v Evropsko unijo, in čas, ko je Slovenija na političnem prizorišču nastopala že kot polnopravna članica Unije. Zaradi obširnosti teme sem za zadnje poglavje izbrala, po mojem mnenju, drugi najpomembnejši politični mejnik po osamosvojitvi Slovenije leta 1991, to je predsedovanje Slovenije Svetu EU. Za splošno razumevanje diplomskega dela je bilo nujno, da sem v začetku na kratko predstavila sam nastanek Evropske unije in njeno organiziranost. Ker pa je na temo Slovenije in Evropske unije na voljo že veliko literature, sem se pri kreiranju zgodbe osredotočila predvsem na poročanje časnikov Delo in Večer ter revije Mladina. Vodilo pri pregledovanju časnikov in revije so mi bili predvsem prelomni dogodki in časovni okvir le-teh.
Keywords: Evropska unija, Evropski sporazum, Agenda 2000, referendum, volitve, Schengen, evro, predsedovanje.
Published: 12.10.2016; Views: 847; Downloads: 186
.pdf Full text (1,33 MB)

7.
Ikt raziskave, razvoj in inovacije slovenskih podjetij v luči evropske digitalne agende
Tea Markotić, 2017, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi je predstavljeno področje inovativnih raziskovalnih in razvojnih aktivnosti v znanosti IKT-a v Sloveniji v luči krovnega strateškega dokumenta, ki postavlja smernice za razvoj IKT-a v članicah EU – Evropske digitalne agende. Na začetku naloge so razčlenjeni glavni teoretični pojmi področja, v empiričnem delu pa je raziskana intentiteta vlaganja v inovativne raziskovalne in razvojne aktivnosti. Preverili smo tudi, kako dobro se je Slovenija odrezala pri vlaganju v IKT. Podrobneje smo opredelili ključne spodbude za IKT iz programa Horizon 2020, prav tako pa nas je zanimalo, kako uspešno so slovenski upravičenci izkoristili finančne spodbude iz programa. Vse navedeno smo podkrepili z analizo ključnih digitalnih kazalnikov – primerjali smo dosežene kazalnike v Sloveniji z evropskim povprečjem.
Keywords: IKT, Evropska digitalna agenda, Horizon 2020, investicije v RRI
Published: 26.05.2017; Views: 492; Downloads: 66
.pdf Full text (2,03 MB)

8.
Državne pomoči za širokopasovna omrežja
Martina Boršić, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Strategija Evropa 2020 ter Evropska digitalna agenda poudarjata pomen širokopasovnega omrežja za spodbujanje konkurenčnosti, zaposlovanja in socialne vključenosti v Evropski uniji ter postavljata ambiciozne cilje za njegov razvoj. Zaradi gospodarskih značilnosti sektorja pa teh ciljev ni mogoče doseči brez podpore javnega financiranja. Države članice so zato pozvane k uporabi javnih sredstev v skladu s pravili Evropske unije o državnih pomočeh in konkurenci. Bistvene pri tovrstnem državnem posredovanju so Smernice Evropske komisije za uporabo pravil o državni pomoči v zvezi s hitro postavitvijo širokopasovnih omrežij (»Broadband Guidelines«). Ustvarjajo določeno stopnjo pravne varnosti za zainteresirane stranke ter zagotavljajo jasen in predvidljiv okvir ključnih meril presoje državnih pomoči za širokopasovna omrežja. S predpisanimi pogoji združljivosti ter podrobno opredeljeno presojo skupnega učinka ukrepa poskuša namreč Evropska komisija čim bolj omejiti tveganje izrinjanja in zamenjave zasebnih naložb, vplivanja na komercialne investicije ter izkrivljanja konkurence.
Keywords: državna pomoč, širokopasovno omrežje, izkrivljanje konkurence, presoja združljivosti, Broadband Guidelines, Evropska digitalna agenda
Published: 26.09.2017; Views: 515; Downloads: 61
.pdf Full text (919,08 KB)

9.
Primerjalna analiza implementacije koncepta trajnostnega razvoja v izbranih slovenskih in tujih podjetjih
Anže Lenovšek, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Trajnostni razvoj predstavlja vse bolj razširjen koncept delovanja držav, organizacij in posameznikov. Razloge za to najdemo v eksponentni rasti gospodarstva, grožnji podnebnih sprememb, povečanju revščine in naraščanju svetovnega prebivalstva. Trajnostni razvoj pomeni, da se države, organizacije in posamezniki ne osredotočajo le na doseganje gospodarske blaginje, temveč skušajo pozitivno vplivati tudi na okolje in družbo. Mnoga podjetja so že sprejela ta koncept, saj s tem ostajajo korak pred konkurenco, institucije na mednarodni ravni pa so s pobudami in konferencami predstavile smernice trajnostnega razvoja. Vendar pogosto institucije nimajo neposrednega vpliva na poslovanje podjetij, mnoga podjetja pa trajnostni razvoj še zmeraj zanemarjajo ali pa ga uporabljajo zgolj kot marketinško orodje. V diplomskem projektu preučujemo tri slovenska in tri tuja podjetja ter njihove pristope k zagotavljanju trajnostnega razvoja.
Keywords: trajnostni razvoj, varovanje okolja, družbena odgovornost, Agenda 2030, multinacionalna podjetja
Published: 14.11.2018; Views: 319; Downloads: 72
.pdf Full text (953,68 KB)

Search done in 0.14 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica