1. Izboljšanje lastnosti škrobnih aerogelov z dodatkom hitozanaRok Petrovič, 2024, undergraduate thesis Abstract: Namen diplomskega dela je bil sintetizirati polisaharidne aerogele na osnovi škroba z dodatkom hitozana ter preučiti vpliv dodatka hitozana na njihove termične in strukturne lastnosti. Polisaharidni aerogeli so izjemno lahki in porozni materiali, ki so se zaradi svoje biokompatibilnosti in biorazgradljivosti v zadnjem desetletju izkazali kot obetavni kandidati za razvoj novih metod v biomedicinskih aplikacijah.
V eksperimentalnem delu smo s sol-gel sintezo pripravili škrobno-hitozanske aerogele pri različnih koncentracijah obeh polimerov, ki smo jih nato posušili s superkritičnim ogljikovim dioksidom. Sušenje smo izvedli pri 40 °C in 120 bar na polindustrijski napravi za superkritično sušenje UHDE.
Lastnosti škrobno-hitozanskih aerogelov smo karakterizirali z metodami plinske adsorpcije, vrstične elektronske mikroskopije (SEM), Fourierjeve transformacijske infrardeče spektroskopije (FTIR), termogravimetrične analize (TGA) in diferencialne vrstične kalorimetrije (DSC). Nazadnje smo z izvedbo testov nabrekanja in stabilnosti preučili njihovo obnašanje v vodnem mediju.
Rezultati so pokazali, da se je hitozan uspešno vgradil v strukturo škrobnih aerogelov ter izboljšal njihove strukturne in termične lastnosti.
Keywords: Aerogeli, polisaharidi, škrob, hitozan, superkritični fluidi, sol-gel sinteza
Published in DKUM: 24.09.2024; Views: 0; Downloads: 8
 Full text (5,38 MB) |
2. Ekstrakcija in enkapsulacija ekstraktov lupine granatnega jabolka (punica granatum, l.)Neja Preložnik, 2024, undergraduate thesis Abstract: Namen diplomskega dela je bil raziskati vpliv izbranih ekstrakcijskih metod in topil na izkoristek ekstrakcije iz granatne lupine karakterizirati pridobljene ekstrakte za antioksidativno in protimikrobno delovanje ter ekstrakt z najboljšimi antioksidativnimi in protimikrobnimi učinki uspešno impregnirati v izbran aerogel. Aerogeli, zgrajeni iz biorazgradljivih in biokompatibilnih polimerov zaradi svoje poroznosti in velike specifične površine, delujejo kot odlični materiali za nosilce zdravilnih učinkovin.
V sklopu eksperimentalnega dela smo pridobili ekstrakte iz granatne lupine s hladno maceracijo, ultrazvočno ekstrakcijo in superkritično ekstrakcijo s superkritičnim ogljikovim dioksidom. Kot topila smo uporabili vodo, etanol ali njuno mešanico v volumskem razmerju 1:1. Ugotovili smo, da imajo ekstrakcije, pri katerih smo kot topilo uporabili vodo ali mešanico vode in etanola, višje izkoristke kot ekstrakcije, kjer smo kot topilo uporabili samo etanol. Pri pridobljenih ekstraktih smo preverili protimikrobno učinkovanje na gram-pozitivne in gram-negativne bakterije. Opazili smo, da je minimalna inhibitorna koncentracija za gram-pozitivne bakterije 2,34 mg/mL in za gram-negativne 1,17 mg/mL. S spektrofotometričnimi metodami, smo določali antioksidativno učinkovanje ekstraktov. Rezultati so pokazali visoko antioksidativno učinkovitost (nad 90% inhibicijo) pri vseh ekstraktih, razen pri ekstraktih pridobljenih s superkritično ekstrakcijo, kjer smo kot kotopilo uporabili samo etanol (34,87% in 44,25% inhibicija) . Ekstrakt z najboljšimi antioksidativnimi in protimikrobnimi učinki smo impregnirali v aerogel, sestavljen iz pektina in polikaprolaktona. Aerogel, uporabljen ekstrakt in z ekstraktom impregniran aerogel smo analizirali z oslabljenim totalnim odbojem infrardeče spektroskopije s Fourierjevo transformacijo (ATR-FTIR), da bi določili uspešnost impregnacije ekstrakta. Metoda se je izkazala za manj informativno zaradi prisotnosti podobnih funkcionalnih skupin v obravnavanih snoveh.
Keywords: granatno jabolko, ekstrakcija, antioksidativni učinek, protimikrobni učinek, polimerni nosilci, aerogeli
Published in DKUM: 05.09.2024; Views: 69; Downloads: 18
Full text (2,48 MB) |
3. Impregnacija biokompozitnih aerogelov za biomedicinske aplikacije : magistrsko deloLara Plohl, 2024, master's thesis Abstract: V magistrskem delu bomo predstavili pripravo biokompozitnih aerogelov iz pektina, naravnega polisaharida, ter polimera polikaprolaktona (PCL). S pomočjo postopka sol gel smo pripravili hidrogelne materiale z različnimi masnimi in volumskimi razmerji pektina raztopljenega v vodi ter PCL raztopljenega v etil-laktatu (EL). Tako pripravljene hidrogele in kasneje alkogele smo z uporabo superkritičnega sušenja pretvorili v aerogele. Karakterizacija aerogelov je vključevala določitev specifične površine z Brunauer, Emmett in Teller (BET) metodo, pri čemer je bila največja izmerjena specifična površina 309 m2/g. Z metodo Barrett, Joyner in Helenda (BJH) smo določili velikost in porazdelitev por biokompozitnih aerogelov. Ugotovili smo, da pripravljeni aerogeli sodijo v mezoporozne materiale. Aerogeli, ki so se po izvedeni plinski adsorpciji izkazali za najobetavnejše so bili izbrani za nadaljnja testiranja. Morfologijo aerogelov smo preučili z vrstičnim elektronskim mikroskopom (SEM), medtem ko smo termično analizo izvedli z uporabo termogravimetrične analize (TGA) in diferencialno skenirne kalorimetrije (DSC). Testirali smo nabrekanje aerogelov ter ugotovili, da vsi vzorci nabreknejo v manj kot eni uri, kar kaže na njihovo potencialno uporabo pri dostavi zdravil. S testom sproščanja natrijevega diklofenaka (DCF) v raztopini fosfatnega pufra (PBS) smo ugotavljali hitrost sproščanja te aktivne učinkovine. Ugotovili smo, da vzorec z najmanjšim deležem PCL doseže 100 % sproščanje DCF v eni uri, kar je bolj primerno za aplikacije kjer je zaželeno hitro sproščanje zdravila. Vzorec z največjim deležem PCL kaže počasnejše in bolj nadzorovano sproščanje aktivne učinkovine, ki doseže 100 % sproščanje po šestih dneh. Vsi izbrani vzorci so pokazali uspešno impregnacijo z DCF in potencial kot sistemi za dostavo zdravil.
Keywords: biokompozitni aerogeli, pektin, polikaprolakton, biomedicinske aplikacije, dostava zdravil, natrijev diklofenak
Published in DKUM: 04.09.2024; Views: 60; Downloads: 17
Full text (4,26 MB) |
4. Primerjalna analiza življenjskega cikla aerogelov in konvencionalnih izolacijskih materialov : diplomsko deloSadan Pamuković, 2023, undergraduate thesis Abstract: Ogroženost okolja in globalne podnebne spremembe so med največjimi izzivi sodobnega časa. Človeške dejavnosti, kot so izgorevanje fosilnih goriv, krčenje gozdov in intenzivno kmetijstvo, povzročajo povečanje toplogrednih plinov v ozračju, ki zadržujejo toploto in spreminjajo naravno ravnovesje. Posledice so vidne v porastu povprečne temperature zraka in oceanov, taljenju ledenikov in polarnega ledu, dvigu morske gladine, pogostejših in ekstremnejših vremenskih dogodkih ter izgubi biotske raznovrstnosti. Nujno je treba ukrepati na vseh ravneh, od lokalne do globalne, da bi zmanjšali emisije toplogrednih plinov, prilagodili se spremenjenim razmeram in ohranili naravne vire za prihodnje generacije.
Analiza življenjskega cikla (LCA) je metodologija za ocenjevanje okoljskih vplivov, povezanih z vsemi fazami življenjskega cikla izdelka, procesa ali storitve. V tej študiji s pomočjo LCA-analize primerjamo proizvodnjo petih različnih izolacijskih materialov v gradbeništvu: škrobnega aerogela, silikatnega aerogela, kamene volne, steklene volne ter poliuretanske pene. Cilj analize je ugotoviti, kateri material ima najnižji okoljski odtis glede na različne kategorije vpliva.
Na podlagi rezultatov lahko sklepamo, da sta škrobni in silikatni aerogel bolj trajnostni izbiri za izolacijske materiale v gradbeništvu kot kamena volna, steklena volna ali poliuretanska pena. Vendar pa je treba upoštevati tudi druge dejavnike, kot so stroški, razpoložljivost, zmogljivost in trajnost materialov pri konkretnih aplikacijah.
Keywords: izolacijski materiali, aerogeli, LCA
Published in DKUM: 19.06.2023; Views: 528; Downloads: 82
Full text (2,41 MB) |
5. Sinteza, optimizacija in aplikacija hitozanskih in alginatnih aerogelov ter njunih kompozitov : magistrsko deloKatja Andrina Kravanja, 2020, master's thesis Abstract: Namen magistrskega dela je bil raziskati potencial aerogelov kot nosilcev za oralno dostavo aktivnih učinkovin, z željo po izboljšanju njihove biodostopnosti in doseganju kontroliranega sproščanja v prebavnih tekočinah. Aerogeli nastanejo s tvorbo gelov, v katerih se tekoča faza odstrani in nadomesti s plinasto. Perspektivni nosilci aktivnih učinkovin so zaradi svoje visokoporozne strukture, nizke gostote in velike specifične površine.
V sklopu eksperimentalnega dela smo najprej s sol-gel sintezo in superkritičnim sušenjem sintetizirali aerogele. Zaradi biokompatibilnosti, biorazgradljivosti in cenovne dostopnosti smo kot izhodiščne materiale izbrali hitozan in alginat.
Pridobljene hitozanske in alginatne aerogele ter njune kompozite v različnih koncentracijah smo karakterizirali s plinsko adsorpcijo, termično analizo z DSC/TGA, določanjem deleža nabrekanja in Fourierjevo transformacijsko infrardečo spektroskopijo. Karakterizacija je služila za izbor aerogelov z najboljšimi lastnostmi za impregnacijo z aktivnimi učinkovinami. Kot aktivni učinkovini smo izbrali fenofibrat in esomeprazol, ki sta slabo topna v vodnih medijih in je zato njuna absorpcija v telesu otežena. Fenofibrat se uporablja za zdravljenje hiperholesterolemije, esomeprazol pa za zmanjševanje izločanja želodčne kisline. Aktivni učinkovini smo v aerogele vezali z dvema različnima postopkoma impregnacije, s superkritično impregnacijo (SCI) in z difuzijo iz topila med sol-gel sintezo (DIF). Uspešnost vezave aktivnih učinkovin v aerogele smo izračunali preko merjenja absorbanc z UV-Vis spektrometrom. Nazadnje smo testirali sproščanje aktivnih učinkovin iz aerogelov v simuliranih tekočinah prebavnega trakta.
Rezultati so pokazali uspešno vezavo aktivnih učinkovin v aerogele. Tako pri impregnaciji fenofibrata kot tudi esomeprazola v aerogele smo v primerjavi s čistimi učinkovinami dosegli izboljšano oz. bolj kontrolirano sproščanje.
Keywords: aerogeli, polisaharidi, prevleke, aktivne učinkovine, impregnacija, sproščanje
Published in DKUM: 25.11.2020; Views: 1069; Downloads: 308
Full text (3,65 MB) |
6. Visokotlačna impregnacija maščobotopnih vitaminov v polisaharidne aerogeleMilica Pantić, 2017, doctoral dissertation Abstract: V doktorski dizertaciji smo raziskovali uporabo ogljikovega dioksida pri visokih tlakih za impregnacijo maščobo-topnih vitaminov. Za impregnacijo smo izbrali vitamina K3 in D3. Predvsem vitamin D3 je izjemno občutljiva substanca, zato zahteva izjemno pozornost. Za impregnacijo obeh vitaminov smo uporabili polisaharidne arogele. Aerogeli so porozni materiali z izjemnimi lastnostmi. Zaradi visokih poroznosti imajo velike specifične površine in nizke gostote. Če te lastnosti združimo še z biokomatibilnostjo ter biorazgradljivostjo polisaharidov, dobimo idealne materiale za farmacevtske aplikacije.
Cilj doktorske dizertacije je bil impregnacija vitaminov v polisaharidne aerogele, da bi jih s tem dodatno zaščitili ter tako povišali njihovo stabilnost. Delo je razdeljeno v dva večja dela. V prvem delu smo uporabili superkritični ogljikov dioksid za impregnacijo vitamina K3 in vitamina D3. Vitamin K3 smo uporabili kot modelno substanco, naš glavni cilj pa je bil impregnacija vitamina D3. Raziskali smo termodinamske in kinetične lastnosti obeh vitaminov. Dobljene vrednosti smo razložili z uporabo že razvitih kinetičnih modelov. V prvem delu dizertacije smo določili tudi strukturne lastnosti vzorcev ter preverili sproščanje vitamina in vitro.
V drugem delu doktorske dizertacije smo preiskovali impregnacijo vitamina D3 z ogljikovim dioksidom. Tokrat smo uporabili ogljikov dioksid pri različnih pogojih, od superkritičnega do tekočega ogljikovega dioksida. Preiskovali smo kinetično obnašanje pri različnih pogojih ter določili stopnjo degradacije vitamina glede na izbrane pogoje. Z različnimi karakterizacijskimi metodami smo določil vpliv tako superkritičnega kot tekočega ogljikovega dioksida na končne strukturne lastnosti aerogelov. V tem delu dizertacije smo prav tako izvedli sproščanje vitamina D3 in vitro, izvedli pa smo tudi stabilnostno študijo za potrditev povišane stabilnosti vitamina D3 ob impregnaciji v aerogele.
Keywords: Aerogeli, Polisaharidi, Visokotolačna impregnacija, Ogljikov dioksid, Maščobo-topni vitamini, Vitamin K3, Vitamin D3.
Published in DKUM: 25.04.2017; Views: 1821; Downloads: 300
Full text (12,28 MB) |
7. PRIPRAVA PEKTINSKIH AEROGELOV ZA ORALNO DOSTAVO AKTIVNIH UČINKOVINGabrijela Tkalec, 2013, undergraduate thesis Abstract: V farmacevtski industriji se pogosto uporablja sistem kontroliranega sproščanja učinkovin, saj nudi vrsto prednosti v primerjavi s farmacevtskimi oblikami s takojšnjim sproščanjem. Za kontrolirano sproščanje in oralno dostavo aktivnih učinkovin so izjemno zanimivi aerogeli iz naravnih polisaharidov, ki so netoksični, biorazgradljivi, biokompatibilni, dostopni in cenovno ugodni. Primerni so predvsem alginat, guar, ksantan, hitozan in pektin. V naših raziskavah smo za pripravo aerogelov uporabili pektin. Pektin je naravni polisaharid in se v veliki meri uporablja v farmacevtski ter prehrambeni industriji kot gelirno sredstvo. Nahaja se v večini rastlin kot gradnik celic. Zaradi svojih lastnosti je uporaben za sintezo biorazgradljivih aerogelov za oralno dostavo aktivnih učinkovin.
Namen diplomskega dela je bil pripraviti pektinske aerogele, ki so obstojnejši in stabilnejši od ostalih gelov, ter jih uporabiti kot nosilce aktivnih učinkovin za kasnejše kontrolirano sproščanje. Za sintezo smo uporabljali dve vrsti pektina – pektin iz jabolk ter pektin iz agrumov. Pripravili smo pektinske monolite in pektinske sferične aerogele. Vodo v hidrogelu smo postopno izmenjali s 100% etanolom, etanol pa smo kasneje odstranili s superkritičnim sušenjem s CO2. Po superkritičnem sušenju smo izmerili specifično površino, velikost in volumen por. Vsi trije parametri so bili izjemno visoki pri pektinskih multi-membranskih sferičnih aerogelih (nad 500m2/g), in ker je površina/volumen ena ključnih spremenljivk pri kontroli sproščanja aktivnih učinkovin, so bile te primernejše za vezavo aktivne učinkovine od pektinskih monolitov. S sproščanjem aktivne učinkovine iz multi-membranskih sferičnih aerogelov smo preverjali vpliv vrste pektina, vrste aktivne učinkovine ter številnosti membran na sproščanje učinkovine. Po sproščanju aktivne učinkovine smo določili tudi mehanizem sproščanja. Kot aktivni učinkovini smo uporabili teofilin in nikotinsko kislino.
Keywords: pektin, aerogeli, kontrolirano sproščanje, oralna dostava.
Published in DKUM: 05.09.2013; Views: 3107; Downloads: 443
Full text (15,61 MB) |
8. SINTEZA IN UPORABA ORGANSKIH BIORAZGRADLJIVIH AEROGELOV ZA KONTROLIRANO SPROŠČANJE AKTIVNIH SUBSTANCAnja Veronovski, 2013, doctoral dissertation Abstract: Veliko število polimerov danes v farmaciji uporabljajo za sintezo nosilcev aktivnih substanc. Ti polimeri morajo biti kemijsko stabilni, zanesljivi, z veliko specifično površino, primerno kemijsko strukturo površine in poroznostjo, zagotovili pa naj bi tudi nizke stroške procesiranja. Obetavni kandidati za takšno uporabo so naravni polisaharidi kot alginat, guar, ksantan, agar in citozan. V naših raziskavah smo za pripravo biorazgradljivih organskih aerogelov uporabili alginate. Alginati so varni, stabilni, netoksični in iz pridobljenih obnovljivih virov. Podobni so izvencelični matrici z veliko kemijsko prilagodljivostjo, imajo dobro biološko delovanje, njihova razgradnja pa je vodena encimsko ali celično. V vodnih raztopinah in stiku z divalentnimi kationi kot so Sr2+, Ca2+ in Ba2+ so podvrženi reverzibilnemu geliranju in nastanku ionskih vezi.
Namen naše raziskave je bil sintetizirati stabilne biorazgradljive aerogele ter jih uporabiti kot nosilce aktivnih substanc nikotinske kisline in teofilina z namenom kontroliranega sproščanja iz končne formulacije. Za sol-gel sintezo alginatnih hidrogelov smo uporabili dve temeljni metodi ionskega zamreženja: difuzijsko metodo in notranjo vgrajevalno metodo. V primeru prve metode pride do zamreženja z difuzijo ionov iz raztopine v alginatno raztopino in dobimo gel v obliki sferičnih zrn. Prav tako smo okoli sferičnega jedra sintetizirali alginatne membrane zaradi možnosti bolj kontroliranega sproščanja. Pri notranji vgrajevalni metodi se kationi s pomočjo spreminjanja pH sproščajo kontrolirano iz inertnega vira kationov znotraj alginatne raztopine. Po tej metodi dobimo monolitni gel. Po pripravi hidrogela smo z uporabo 100% etanola izmenjali vodo ter dobili alkogel. Etanol smo kasneje odstranili s superkritičnim sušenjem s CO2 (100 bar, 40°C) in dobili aerogel, ki smo ga uporabili kot nosilec aktivnih substanc, dodanih med samo sol-gel sintezo. Alginatne sferične in monolitne aerogele smo analizirali z uporabo DSC, SEM-a ter porozimetrije. Proučevali smo vpliv koncentracije in viskoznosti alginata v začetni raztopini in vpliv uporabljene sintezne metode na sproščanje nikotinske kisline ter teofilina kot modelnih substanc. Izkazalo se je, da z višanjem začetne koncentracije in viskoznosti alginatne raztopine dobimo bolj zamrežene aerogele z večjo mehansko močjo. Prav tako je uporaba sinteze z notranjo vgrajevalno metodo med sproščanjem modelne substance le to uspešneje zadržala v aerogelu in s tem upočasnila sproščanje. Proučevali smo tudi vpliv sproščanja aktivnih substanc iz multi-membranskih sferičnih nosilcev v odvisnosti od koncentracije alginata v vodni raztopini ter koncentracije soli CaCl2 in BaCl2. Ker je alginat anionski polisaharid, smo glede na literaturo pričakovali, da ima končni alginatni aerogel afiniteto do vezave in počasnejšega sproščanja ionskih aktivnih substanc. Rezultati so pokazali, da v primeru ionske substance nikotinske kisline z zamreženjem alginata s Ca ioni in večanjem števila membran okoli sferičnega jedra dosežemo kontrolirano sproščanje, medtem ko uporaba Ca ionov za zamreženje alginata v primeru substance teofilina ni bila uspešna, zato smo uporabili Ba ione, ki pa so uspeli v alginatnem aerogelu zadržati substanco daljši čas. Višja kot je bila koncentracija Ba ionov v vodni raztopini za zamreženje alginata, počasnejše je bilo sproščanje teofilina iz multi-membranskega sferičnega aerogela.
Keywords: Naravni polisaharidi, organski biorazgradljivi geli, sol-gel sinteza, aerogeli, nosilci aktivnih substanc, kontrolirano dostavljanje aktivnih substanc.
Published in DKUM: 24.05.2013; Views: 3307; Downloads: 421
Full text (4,81 MB) |
9. PRIPRAVA IN KARAKTERIZACIJA SiO2 AEROGELOV MODIFICIRANIH Z ORGANSKIMI FUNKCIONALNIMI SKUPINAMI TER NJIHOVA UPORABA V ADSORPCIJSKIH PROCESIHSuzana Štandeker, 2010, dissertation Abstract: Z inkorporacijo metiltrimetoksisilana (MTMS) in trimetiletoksisilana (TMES) v standardno sol-gel sintezo smo pripravili monolitne aerogele SiO2 z različno stopnjo hidrofobnosti. Odlične lastnosti aerogelov, dobljene s sol-gel sintezo, smo ohranili s sušenjem s superkritičnim CO2. Stopnjo hidrofobnosti aerogelov smo določili s pomočjo merjenja kontaktnega kota (ï±) med kapljico vode in površino aerogela. Karakterizacijo aerogelov smo izvedli tudi z infrardečo spektroskopijo s Fourier-evo transformacijo (FTIR), diferencialno dinamično kalorimetrijo (DSC) in termogravimetrično analizo (TGA), sorpcijo N2 ter vrstično elektronsko mikroskopijo (SEM). Tako smo opazovali vpliv modifikacije na lastnosti SiO2 aerogelov. Te modificirane aerogele je možno nadalje uporabiti v adsorpcijskih procesih in so dobra alternativa konvencionalnim adsorbentom, kot sta aktivno oglje (AC) in silika gel (SG). Super hidrofobna aerogela smo nadalje uporabili za odstranjevanje različnih toksičnih organskih spojin (toluen, benzen, klorobenzen, etilbenzen, ksilen, kloroform, 1,2-dikloroetan in trikloroetilen) iz vode. Adsorpcijske izoterme smo določili s pomočjo konvencionalne šaržne ekvilibracijske metode. Na podlagi rezultatov meritev adsorpcijske kapacitete lahko trdimo, da so takšni modificirani hidrofobni SiO2 aerogeli odlični adsorbenti in v primerjavi z granuliranim aktivnim ogljem (GAC) izkazujejo kapacitete, ki so 15 do 400-krat večje v primeru vseh testiranih organskih topil. Adsorpcijske lastnosti aerogelov so stabilne tudi po dvajsetih ciklih adsorpcije/desorpcije. Nadalje smo uporabili SiO2 aerogele različne stopnje hidrofobnosti za odstranjevanje in povrnitev hlapov organskih topil (benzen, toluen, etilbenzen in ksilen) iz zraka. Adsorpcijsko kapaciteto različnih aerogelov smo določili z uporabo mini-kolone. Kontinuirane meritve adsorpcije nam kažejo, da so SiO2 aerogeli odlični adsorbenti hlapov BTEX (benzen, toluen, etilbenzen in ksilen) iz zraka. V primerjavi z najbolj uporabljanimi adsorbenti, kot sta AC in SG, aerogeli izkazujejo kapacitete, ki zelo presegajo kapacitete obeh konvencionalnih adsorbentov. Z večanjem stopnje hidrofobnosti aerogeli postanejo manj učinkoviti, vendar je njihova prednost ta, da ne vežejo zračne vlage iz zraka.
Izvedli smo tudi modifikacijo površine SiO2 aerogelov z amino (-NH2) ali merkapto (-SH) funkcionalnimi skupinami. V običajni sol-gel sintezi smo uporabili različne ko-prekurzorje, ki v svoji strukturi vsebujejo želeno funkcionalno skupino. Alkogele smo posušili z ekstrakcijo topila s superkritičnim (SC) CO2. Modificirane aerogele smo analizirali z uporabo FTIR-a, DSC/TGA-ja, sorpcijo N2 ter SEM-a ter tako preverili učinkovitost modifikacije ter vpliv le-te na lastnosti aerogelov. Za merkapto modificirane aerogele smo ugotovili, da so dobri adsorbenti Cu(II) in Hg(II) ionov iz vode. Sposobnost odstranjevanja Cu(II) in Hg(II) ionov iz vode teh aerogelov smo določili s šaržnimi adsorpcijskimi testi pri ravnotežnih pogojih. Aerogelni adsorbent z merkapto funkcionalnimi skupinami izkazuje velik adsorpcijski potencial za ione obeh težkih kovin in 99% učinkovitost adsorpcije je bila dosežena v pH območju med 4 in 6. Ravnotežne eksperimentalne podatke smo korelirali s Freundlich-ovim in Langmuir-jevim modelom adsorpcijskih izoterm ter jih primerjali z drugimi adsorbenti, ki se uporabljajo v te namene; ugotovili smo, da so naši adsorbenti zelo učinkoviti.
Keywords: sol-gel sinteza, aerogeli, sušenje s SC CO2, hidrofobnost, organska modifikacija, adsorpcija, VOCs (volatile organic compounds), BTEX, Cu(II) ioni, Hg(II) ioni
Published in DKUM: 08.11.2010; Views: 4386; Downloads: 393
Full text (5,33 MB) |
10. SINTEZA IN UPORABA ORGANSKIH BIORAZGRADLJIVIH AEROGELOV KOT NOSILCEV AKTIVNIH UČINKOVINTanja Fajfar, 2010, undergraduate thesis Abstract: Naravni polimeri so se uveljavili kot obetaven material za sintezo in pripravo nanoporoznih delcev. Eden izmed najbolj raziskanih in uporabljenih naravnih polimerov je alginat, ki ga pridobivajo iz različnih vrst rjavih morskih alg. Zaradi sposobnosti geliranja in nabrekanja ter nekaterih drugih lastnosti je zelo primeren kot nosilec aktivnih učinkovin. V diplomski nalogi smo pripravili 1,5%; 2% in 2,5% alginatne gele: monolite, ki smo jih narezali na koščke in sferične alginatne kroglice, v katere smo vezali nikotinsko kislino kot aktivno substanco. Nato smo jih superkritično posušili s CO2 in tako dobili organske biorazgradljive aerogele.
Keywords: alginat, aerogeli, nikotinska kislina, škrob, superkritično sušenje, nadzorovano sproščanje.
Published in DKUM: 10.09.2010; Views: 3046; Downloads: 393
Full text (9,31 MB) |
