| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 6 / 6
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Influence of the temperature on the efficiency of cellulose treatment using copolymer chitosan-eugenol
Olivera Šauperl, Jasna Tompa, Julija Volmajer Valh, 2014, original scientific article

Abstract: In order to achieve effective antimicrobial protection of textile materials against microorganisms, a natural compound called chitosan has become very interesting. In regard to the antimicrobial protection of textile materials, functionalization with chitosan does not affect some other properties, such as anti-oxidative or any other action. For this reason, it seems appropriate for chitosan to be combined with any natural antimicrobial active compound, such as eugenol, an extract of clove oil. During this research viscose as a representative of cellulose fibers was used, because it can be functionalized relatively easily. In terms of functionalization, the drying temperature of viscose, after antimicrobial compound application onto substrate, as well as the successful synthesis of copolymer chitosan/eugenol is also important. FTIR spectroscopy was used to evaluate the efficiency of synthesizing a chitosan/eugenol graft copolymer. The spectrophotometric method Acid Orange 7 was chosen as a means for determining the proportion of available antimicrobial active amino groups. In addition, microbiological testing of selected pathogenic micro-organisms was also performed. The results were compared with the results for viscose functionalized by a 1% solution of chitosan.
Keywords: chitosan, eugenol, functionalization, viscose, FTIR spectroscopy, Acid orange 7, antimicrobial
Published: 02.08.2017; Views: 571; Downloads: 332
.pdf Full text (233,00 KB)
This document has many files! More...

2.
Viscose functionalisation with a combination of chitosan/BTCA using microwaves
Olivera Šauperl, Julija Volmajer Valh, 2013, original scientific article

Abstract: Improved hygiene and health care standards have a great impact on the development of hygiene and health care products. For this purpose, viscose is a very popular substrate. One of the most promising anti-microbial compounds of modern times is chitosan. The anti-microbial action of this polysaccharide depends on the amino group amount, which is crucial for ensuring the effectiveness of anti-microbial treated material. In textile finishing, 1,2,3,4-buthanetetracarboxylic acid (BTCA) is usually used as a non-formaldehyde crease-resistant reagent. But, on the other hand, the negatively charged carboxyl groups of BTCA can be explored as additional binding sites for positively-charged protonated amino groups of chitosan. When using microwaves, polar materials (e.g. chitosan) orient and reorient themselves according to the direction of the electro-magnetic field, which means that chitosan chain-bending may have taken place during the drying with microwaves. This could result in a higher specific surface of the chitosan and, consequently, in a higher proportion of available amino groups. It is concluded that the combination chitosan/BTCA supported by microwaves drying represents an ideal combination to increase the proportion of available amino groups.
Keywords: viskoza, protimikrobna zaščita, viscose, chitosan/BTCA, microwawes, Acid Orange VII, methylene blue, antimicrobial activity
Published: 10.07.2015; Views: 963; Downloads: 31
URL Link to full text

3.
Vpliv temperature na učinkovitost obdelave celuloze s kopolimerom hitozan - eugenol
Anja Škrjanec, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Problem prisotnosti mikroorganizmov na tekstilijah so funkcionalne, higienske in estetske težave, zato se tudi na področju tehnologije tekstilnih materialov vse bolj uveljavlja zaščita pred delovanjem različnih patogenih mikrobov. Mikroorganizmi, prisotni na tekstilijah, so predvsem glive in bakterije, lahko pa tudi alge. Za dosego učinkovite protimikrobne zaščite se na področju obdelave tekstilnih materialov vse bolj uveljavlja naravna spojina imenovana hitozan. V smislu optimalne protimikrobne zaščite tekstilnega materiala pa obdelava s hitozanom ne daje vedno pričakovanih rezultatov. Iz tega razloga se zdi zanimivo hitozan kombinirati še s katero izmed naravnih protimikrobno delujočih spojin, na primer eugenolom. Eugenol je sestavni del nageljnovih žbic, ki mu prav tako, kakor hitozanu pripisujejo odlično protimikrobno aktivnost. Ker je eugenol tako rekoč netopen v vodi, je potrebna sinteza eugenola s hitozanom na način tvorbe graft-kopolimera. V raziskavi smo uporabili viskozo, kot predstavnico celuloznih vlaken zato, ker je celuloza biološko razgradljiv substrat ob hkratni dobri površinski aktivnosti, kar pomeni, da jo je v smislu protimikrobne obdelave možno relativno učinkovito funkcionalizirati. Razen uspešne sinteze kopolimera hitozan/eugenol je pomembna tudi temperatura obdelave/sušenja s kopolimerom obdelane viskoze, saj je s pravilno izbiro temperature možno zagotoviti pogoje za optimalno vezavo kopolimera na izbrani substrat. Za vrednotenje uspešnosti sinteze graft-kopolimera hitozan/eugenol smo izbrali FT-IR spektroskopijo, s katero smo semi-kvantitativno določili učinkovitost kopolimerizacije hitozana z eugenolom. Spektrofotometrično metodo Acid Orange VII smo izbrali kot metodo na osnovi katere smo določili delež dostopnih aminskih skupin. V raziskavo smo vključili še mikrobiološko testiranje po principu redukcije izbranih patogenih mikroorganizmov, kar je bilo izvedeno na Zavodu za zdravstveno varstvo Maribor. Dobljene rezultate smo primerjali z rezultati obdelave viskoze z 1 % raztopino hitozana.
Keywords: hitozan, eugenol, funkcionalizacija, viskoza, FTIR spektroskopija, Acid Orange VII, protimikrobnost
Published: 14.11.2012; Views: 1939; Downloads: 160
.pdf Full text (1,43 MB)

4.
Funkcionalizacija viskoze s hitozanom v kombinaciji z 1,2,3,4 butantetrakarboksilno kislino (BTCA)
Jasna Tompa, 2011, master's thesis

Abstract: Viskozna vlakna spadajo v skupino regeneriranih celuloznih vlaken in predstavljajo zanimiv nosilni substrat za potrebe proti-mikrobnih obdelav. Ena izmed najbolj obetajočih proti-mikrobno delujočih spojin sodobnega časa je hitozan. V tej raziskavi smo viskozo za dosego njene proti-mikrobne učinkovitosti obdelali z hitozanom v kombinaciji z 1,2,3,4 butantetrakarboksilno kislino BTCA, ki predstavlja dober nadomestek za formaldehidne reagente, namenjene obdelavi za izboljšanje mečkavosti materialov iz celuloze. Poudarek raziskovalnega dela je bil usmerjen tudi v izvor temperature obdelave, saj smo predpostavili, da bi sušenje s pomočjo mikrovalov lahko ugodno vplivalo na bolj učinkovito zamreženje viskoze. Učinkovitost zamreženja viskoze smo ovrednotili z različnimi analiznimi metodami. S FT-IR spektroskopijo smo potrdili nastanek estrnih povezav med hidroksilnimi skupinami viskoze in karboksilnimi skupinami BTCA. Učinkovitost zamreženja se odraža tudi na spremembi mehanskih lastnosti, zato smo z merjenjem kota poravnave ter pretržne sile in raztezka proučili morebitno poslabšanje mehanskih lastnosti viskoze po zamreženju. Glede na mehanizem zamreženja je pomemben tudi delež dostopnih karboksilnih skupin BTCA, ki so po zamreženju prisotne v materialu. Zato smo za določanje le teh uporabili klasično indirektno metodo metilensko modro. Kot najpomembnejši kriterij naloge, v smislu protimikrobne učinkovitosti, smo izbrali delež dostopnih aminskih skupin. Tega smo ovrednotili s spektrofotometrično metodo C.I. Acid Orange VII in mikrobiološkim testiranjem. Rezultate smo nato primerjali z rezultati, dobljenimi na osnovi klasičnega načina obdelave po tako imenovanem postopku suhega zamreženja. Na ta način smo ocenili uspešnost obdelav, izpeljanem po enem in drugem postopku.
Keywords: Zamreženje, hitozan, 1, 2, 3, 4 – butantetrakarboksilna kislina (BTCA), viskoza, FT-IR spektroskopija, pretržna sila, pretržni raztezek, kot razgubanja, metilensko modro, Acid Orange VII.
Published: 12.10.2011; Views: 2655; Downloads: 156
.pdf Full text (2,19 MB)

5.
VPLIV SUŠENJA S HITOZANOM FUNKCIONALIZIRANIH VLAKEN NA NJIHOV PROTI-MIKROBNI ZNAČAJ
Mateja Fuks, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Za zaščito tekstilnih materialov pred delovanjem mikroorganizmov se uporabljajo različne proti-bakterijsko učinkovite spojine, vendar pa večina od teh ne zagotavlja potrebne varnosti za varovanje ljudi in okolja. Med naravnimi sredstvi s protimikrobnim delovanjem je hitozan ena izmed najbolj obetajočih proti-bakterijsko delujočih spojin sodobnega časa. V raziskavi smo uporabili različna celulozna vlakna, predvsem zato, ker je celuloza biološko razgradljiv substrat z dobro površinsko aktivnostjo. Poleg naravne celuloze - bombaža smo v eksperimentalno delo vključili tudi viskozo, liocel in modal kot predstavnike regeneriranih celuloznih vlaken, ki so v primerjavi z bombažem čistejši in zato še posebej zanimiv substrat za funkcionalizacijo s hitozanom. Za dosego optimalne zaščite tekstilnega materiala se predpostavlja da ima, poleg koncentracije hitozana, pomemben vpliv tudi temperatura sušenja, ki bi potencialno lahko vplivala na delež dostopnih aminskih skupin. V ta namen smo v kombinaciji z izbranima koncentracijama hitozana v impregnacijski kopeli skušali določiti optimalno temperaturo sušenja, s pomočjo katere bi bilo morda možno zagotoviti večji delež dostopnih aminskih skupin, ki predstavljajo aktivna mesta protimikrobnega delovanja. Glede na dejstvo, da se obravnavana celulozna vlakna razlikujejo po strukturi, je bil namen raziskave oceniti tudi vpliv nadmolekulske strukture na vezavo hitozana v odvisnosti od izbrane temperature sušenja. Za posamezno vrsto neobdelanih in s hitozanom funkcionaliziranih celuloznih vlaken smo določili vsebnost vlage, kot najpomembnejši kriterij naloge v smislu protimikrobne učinkovitosti pa smo izbrali delež dostopnih aminskih skupin. Tega smo ovrednotili s spektrofotometrično metodo C.I. Acid Orange VII. Rezultati kažejo odvisnost med temperaturo sušenja in deležem dostopnih aminskih skupin funkcionaliziranih vlaken, ki se spreminja glede na izbrano temperaturo sušenja.
Keywords: hitozan, funkcionalizacija, celuloza, Acid orange VII, vsebnost vlage, aminske skupine
Published: 31.05.2011; Views: 1932; Downloads: 136
.pdf Full text (583,21 KB)

6.
FUNKCIONALIZACIJA VLAKEN ZA DOSEGO BIOAKTIVNIH LASTNOSTI MATERIALA
Nives Vodišek, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Poudarek pri razvoju inovativnih sanitetnih materialov ter medicinskih tekstilij je v uporabi biorazgradljivih vlaknotvornih materialov, kot so celulozna vlakna (naravna ter regenerirana celulozna vlakna). Eden izmed pomembnih kriterijev uporabnosti celuloznih materialov za posebne namene je predvsem njihova površinska in biološka aktivnost, kakor tudi biološka razgradljivost. Tako je celuloza idealni izhodni material za funkcionalizacijo z namenom pridobitve protimikrobnih lastnosti materialov, ter posledično ustvarjanja medicinskih izdelkov. Dejstvo je, da je veliko število proti-mikrobnih spojin, ki se uporabljajo za funkcionalizacijo celuloznih vlaken v tekstilni industriji, vendar se sklepa, da mnoga od teh ne zagotavljajo popolne varnosti za varovanje zdravja ljudi in okolja. Na razpolago je množica učinkovitih proti-mikrobnih spojin, ki se razlikujejo po mehanizmu delovanja, vendar se znanost pospešeno posveča iskanju spojin in razvoju postopkov, ki bi temeljili izključno na rabi naravnih materialov, ki zagotavljajo popolno varnost za ljudi kakor tudi okolje. Ena izmed najbolj obetavnih naravnih spojin z odličnimi proti-mikrobnimi lastnostmi je hitozan. Delovanje tega naravnega polisaharida, ki se pridobiva iz hitina, je odvisno deleža in, predvsem, dostopnosti aminskih skupin hitozana, ki jim pripisujemo proti-mikrobno delovanje. V raziskavi smo uporabili različna regenerirana celulozna vlakna, kot so: viskoza, liocel in modal, ki spadajo v skupino regeneriranih celuloznih vlaken za katere je znano da so, v primerjavi z bombažem, ki vsebuje znaten delež voskov, pektinov, naravnih barvil in nemalokrat obremenjenost s pesticidi, večje čistosti in zato za potrebe protibakterijskih obdelav še posebej zanimiva. Našteta vlakna smo protimikrobno funkcionalizirali s 1% raztopino hitozana. Uspešnost funkcionalizacije smo merili s potenciometrično titracijo, spektrofotometrično metodo C.I. Acid Orange 7 in z mikrobiološkim testiranjem. Rezultati obeh analiznih metod dobro sovpadajo. Največjo vsebnost aminskih skupin kaže viskoza, sledi modal in nato liocel. Rezultati obeh tehnik dobro sovpadajo. Vsebnost aminskih skupin vpliva na protimikrobni značaj vlaken. Dokazali smo, da je v povprečju pri vlaknih, z višjo vsebnostjo aminskih skupin dosežena boljša redukcija patogenih bakterij, kakor patogenih gliv. Funkcionalizirana vlakna kažejo potencialno uporabo na številnih področji kot so medicinske tekstilije, tehnične tekstilije, tekstilije za dom in prosti čas, oblačila za zaščito in šport itd.
Keywords: viskoza, modal, liocel, hitozan, karakterizacija aminskih skupin, potenciometrična titracija, spektrofotometrična metoda C.I. Acid Orange 7, polielektrolitska titracija, protimikrobne lastnosti
Published: 11.10.2010; Views: 2502; Downloads: 243
.pdf Full text (1,53 MB)

Search done in 0.22 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica